Ciprese se sušijo! Kaj sedaj?!

Veliko vas je takih, ki imate ciprese posajene že vrsto let, so lepo raščene, visoke, goste…- potem pa šok, kar na enkrat se začnejo sušiti. Najprej je opazno na eni cipresi, potem na drugi in ne veste kaj storiti, da bi to zaustavili. Strah vas je, da bo propadla celotna živa meja, katere vrednost je zdaj, potem ko so ciprese zrasle, še toliko višja kot takrat ko ste jo posadili.

V takšnih primerih se ponavadi obrnete na nas in nas pokličete s prošnjo za nasvet, kako naprej, kaj storiti.

Ker je na daljavo težko reči, kaj je z vašimi cipresami narobe, saj se točno diagnozo lahko postavi le na podlagi ogleda, smo vam pripravili navodila, kako ta osnovni pregled izvedete sami.

  1. Vzrokov za sušenje/rjavenje cipres je lahko več in ni nujno vedno kriv škodljivec. Dostikrat, še posebej poleti, ciprese rjavijo zaradi pomanjkanja hranil. Rjavenje cipres je še posebej močno odraženo, če jim primankuje magnezija. Svetujemo vam, da ciprese dvakrat letno pognojite z namenskim gnojilom za iglavce, ki vsebuje magnezij, s čimer boste dosegli, da bodo vaše ciprese odpornejše in manj podvržene rjavenju. Če vaše ciprese že dosledno gnojite in sušenje/rjavenje cipres zato ni posledica pomanjkanja hranil, berite dalje.

    luknjica - južni brinov krasnik
    Luknjica na deblu nakazuje, da je ciprese napadel južni brinov krasnik
  2. Če se izključi pomanjkanje hranil, kot vzrok rjavenja cipres, je treba opazovati naprej. V drugem koraku natančno preglejmo ciprese, če kje opazimo kakšne hroščke, ličinke ali moje. Pri sebi imejmo fotoaparat, da lahko škodljivca, v primeru, da ga opazimo, lažje nato prepoznamo z dihotomnim ključem. Če škodljivca sami ne uspete prepoznati, se s fotografijo obrnite na strokovnjaka, ki vam bo tudi svetoval, s čim škropiti.
  3. Če škodljivcev ne najdete, natančno preglejte deblo in veje, če opazite kakšne luknjice. Luknjice na deblu so znak južnega brinovega krasnika, luknjice v vejicah (vidno pri stiku vejice z deblom) pa so znak, da je ciprese napadel podlubnik. Luknjica na posušenem deblu (v obliki črke D) je znak da je ciprese napadel južni brinov krasnik.
  4. Če na cipresah ne opazite ne škodljivcev in ne luknjic, potem se osredotočite na korenine in na deblo v spodnjem delu ciprese. Preverite ali so ciprese nad koreninami zdrave in ni znakov gnitja. Pozorni bodite tudi na to, ali lubje v tem predelu odpada. Gnitje in odpadanje lubja nakazuje glivično okužbo cipres.
  5. Če ste do zdaj izključili 4 najpogostejše vzroke propadanja cipres, raziskujmo naprej kaj bi lahko bilo narobe. V tem koraku preverite konice posušenih vejic. Ali opazite morda črna trosišča (primer na fotografiji)? Če da, potem, je najverjetneje prišlo do glivične okužbe s Phomopsis thujae.

    glivična okužba cipres
    Phomopsis thujae – glivična okužba cipres
  6. Lahko pa da je za sušenje cipres kriv vaš ali sosedov kuža, saj se ciprese lahko posušijo tudi zaradi pasjega urina. Če se ciprese sušijo bolj pri tleh, konice vejic pa so obarvane bolj črno, je možno, da je to vzrok.

Če boste natančno pregledali ciprese, smo prepričani, da boste že sami lahko ugotovili, kaj je botruje sušenju cipres. Za nasvet, kako ukrepati v primeru škodljivcev in bolezni pa nam lahko pišete na info@zivameja.si ali pa počakate na naslednji članek, kjer bomo bolj podrobno obdelali varstvo rastlin (škopljenje, gnojenje, itd.).

Lovorikovci vs ciprese

V praksi smo zasledili primer, o katerem smo na teh straneh že govorili in sicer o sušenju cipres in lovorikovcu kot alternativi.
Da na kratko povzamemo: zaradi nekontroliranega uvoza iz tujine, se je v Sloveniji razširilo sušenje cipres. Bolezen napade tudi že odrasle rastline, ki se v lahko celoti posušijo. Glede na naša vrtnarske izkušnje (podjetje Horti Kult d.o.o.), je precej boljša alternativa lovorikovec, ki je odlično prezimen, ni nagnjen k boleznim, če pa že, se rjavenje listov z enim škropljenjem preprosto odpravi.

ciprese vs lovorikovci
Ciprese na fotografiji so bile posajene pred vsaj cca. 5 leti. Pred kratkim je ciprese napadel škodljivec, ki je povzročil najprej lokalno sušenje, ki pa se je razširilo nato na celotno rastlino. Na desni strani je vidna živa meja iz lovorikovca, ki uspešno raste, saj ji škodljivec ni prišel do živega.

Druga slabost cipres pa je, da jih pozimi sneg dostikrat polomi in se zaradi tega njihova oblika uniči. Še večkrat pa se zgodi, da jih lastniki napadejo s škarjami in odrežejo vse posušene dele, kar lahko privede do zelo oskubljenega izgleda.

Spodaj se zelo lepo vidi razlika med cipresami in lovorikovcem.

polomljene ciprese
Oskubljene ciprese
lovorikovec oblika
Kompakten lovorikovec

Živa meja doseže starost tudi 150 let in verjamemo, da je tudi vam v interesu, da jo posadite le enkrat in da nato opravlja svojo funkcijo, se pravi služi kot neprehodna ograja, zastira poglede in lepša okolico. Prav gotovo si ne želite čez par let menjati kompletne žive meje, kar pomeni izkop sadik s koreninami, dodajanje presejane zemlje (humusa), nabave in sajenja novih sadik. Da se ognete nepotrebnemu delu in stroškom, vam priporočamo, da se namesto za cipresese odločite za lovorikovec.
Če pa so vam ciprese zelo všeč in vztrajate pri odločitvi, potem pa bodite pozorni kje jih kupite in rajši plačajte malo več, kot pa da domov prinesete uvožene, po možnosti že ukužene sadike.

živa meja iz lovorikovca

Izboljšajte življenjsko okolje – posadite živo mejo

Izboljšajte življenjsko okolje – posadite živo mejo

Po obdobju, ko je bila v ospredju praktičnost in se je večina ljudi odločala za kovinske ograje, češ, da je to za vselej in da z njimi ni dela, v ospredje spet prihajata narava in kvaliteta bivanja. Počasi ljudje spoznavamo, da praktičnost ni nujno vedno tudi prijetna. Želimo se obdati z lepoto, z nečim, kar nas bo napolnilo z energijo – z naravo. Za vse, ki ste še vedno v dilemi – ali dati prednost praktičnosti in se odločiti za kovinsko ograjo ali rajši lepoti in se odločiti za živo mejo, smo pripravili seznam prednosti živih mej. Ne le, da nas razveseljujejo s svojo lepoto, tudi pozitivno vplivajo na naše življenjsko okolje.

Živa meja iz lovorikovcev

zakaj žive mejeso naravni filter, saj absorbirajo prah in hrup

zakaj žive meje nudijo dobro zaščito pred vetrom, bojšo kot ograja

zakaj žive meje nudijo zasebnost in ščitijo pred radovednimi pogledi

zakaj žive meje nudijo varnost, saj je gosto živo mejo precej težje prečkati kot ograjo

zakaj žive meje z naravno lepoto polepšajo okolico hiše

Živa meja izboljša naše življenje

zakaj žive meje žive meje delujejo kot teksturno ozadje ostalim rastlinam v vrtu, da pridejo lepše do izraza

zakaj žive meje z živimi mejami zagotovimo mnogim živalim dom; v njih se skrivajo ptice, manjši sesalci in žuželke

zakaj žive meje žive meje imajo dolgo življenjsko dobo; večina jih ob primerni oskrbi doseže tudi 100 in več let