Najbolj pogosta vprašanja in odgovori

Zbrali smo seznam najbolj pogostih vprašanj in jih zaradi preglednosti razdelili na štiri dele. V prvem delu vam nudimo odgovore na dileme pri sajenju sadik in njihovi rasti, v drugem delu odgovarjamo na vprašanja povezana obrezovanju odrasle žive meje, tretji del je namenjen boleznim, ki lahko prizadanejo lovorikovec, zadnji pa odgovorom na splošna vprašanja. V kolikor imate vprašanje za katerega še ni podan odgovor, nam pišite na info@zivameja.com in z veseljem vam bomo pomagali.

Zasaditev in rast lovorikovcev

Priporočamo zasaditev sadik višine vsaj 80-100 cm. Sadike takšne višine imajo dobro razvito koreninsko grudo, kar je pomembno za nadaljnji hitrejši razvoj. Sadike, ki so višje, pa so že bolj občutljive za presajanje in se lahko zgodi, da se ob pomanjkanju ustrezne nege (zalivanje) ne ukoreninijo in se posledično posušijo.

Višina 80-100 cm je tudi najboljši kompromis med ceno in časom, ki ga taka živa meja potrebuje, da se hitro zgosti. V kolikor zasadite manjše sadike, saj se lahko zgodi, da preteče nekaj let, preden se živa meja zgosti in zraste v funkcionalno živo mejo.

Zdi se, da imajo lovorikovci problem s ukoreninjanjem. To se lahko zgodi zaradi slabe zasaditve rastlin ali zaradi nepravilnega zalivanja (preveč ali premalo vode). Tudi če za vse rastline skrbite enako, če so pogoji težki, bodo nekatere rastline odmrle prej kot druge.

Pomembno je ugotoviti in rešiti problem, preden odmre še več rastlin. Več o negi rastlin si lahko prebereta na TEJ povezavi. V kolikor pa potrebujete nasvet, pa nas lahko kontaktirate na info@zivameja.com.

Da, lahko zasadite, vendar morate prej odstraniti ciprese, vključno s štori. Nato skopljite jarek 50 cm širok in 50 cm globok, kjer bo potekala živa meja. Jarek, kjer so bile ciprese, zasujte s kvalitetno zemljo in že lahko zasadite lovorikovce.

Lovorikovec v lončku razvije močan koreninski sistem in je tako primeren za zasaditev skozi celo leto. V kolikor ga sadite v sezoni, pazite na to, da ima živa meja vedno na voljo dovolj vode.

Da, ko se živa meja razrašča, obrežite 5 cm vrhov katerokoli veje in lovorikovec se bo odzval tako, da bo proizvedel 3 ali več vej iz mesta odreza. Lovorikovcu odgovarja obrezovanje, saj to spodbudi njegovo razraščanje.

Priporočamo zasaditev višine lovorikovca 80-100 cm višine, saj je to najboljši kompromis med ceno in časom, ki ga taka živa meja potrebuje, da se hitro zgosti. V kolikor zasadite manjše sadike, potem bodite potrpežljivi, saj se lahko zgodi, da preteče nekaj let, preden se živa meja iz majhnih lovorikovcev zgosti in zraste v funkcionalno živo mejo.

V kolikor imate dovolj prostora, lovorikovce zasadite 90-120cm od vaše meje, ograje, zidu, tako da imate na voljo dovolj prostora za obrezovanje žive meje.V kolikor ste omejeni s prostorom, lahko lovorikovce zasadite do 25cm od ograje, vendar boste mogoče potrebovali obrezovati veje lovorikovca za ograjo.

Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je verjetno najbolj primerna živa meja za zasaditev v senčni legi. Senčno lego odlično tolerirajo in so pogosto zasajeni pod drevesnimi krošnjami v parkih. Lovorikovec bo tudi odlično uspeval v sončni legi.  Je resnično nezahtevna živa meja in se prilagaja na večino rastnih pogojev.

Rast rastlin je pogojena od vaše lokacije, zemlje v katero ste sadili in ali ste zasadili rastline v senco ali na sonce, ali so na vetrovnem ali v zavetrju in drugih dejavnikov.

V idealnih pogojih, če ste lovorikovce zasadili v zavetrje in so deležni veliko sonca, ter so zasajeni v primerni zemlji, potem lahko pričakujete, da bodo lovorikovci zrasli tudi do 60cm v enem letu.

Pravilna zasaditev žive meje iz lovorikovca  je ključnega pomena za zagotovitev, da lovorikovec preživi in dobro raste. Pripravili smo vam napotke, kako sadike pravilno posaditi, kar si lahko preberete TUKAJ.

Lovorikovce (80-100cm) sadimo v razmiku 40-60cm. Če želite, da se vaša živa meja hitro postane gosta in s tem zakriva poglede, vam priporočamo, da jih sadite 40cm narazen.

Lovorikovci, ki so vzgojeni v lončku, so primerni za sajenje celo leto. Lovorikovec, zasajen v sezoni (marec do oktober), zahteva več zalivanja, kot lovorikovec zasajen pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Lovorikovec vzgojen v lončku, je primeren za sajenje čez celo leto, saj med sajenjem njegov koreninski sistem ne doživi šoka, kot ga v primeru presajanja iz zemlje.

Obrezovanje lovorikovcev

Da, načeloma lahko lovorikovec porežemo do štora in bo zrasel nazaj. Močno lahko porežemo tudi stranice žive meje in bo le ta zrasla nazaj. Močno obrezovati je najbolje pozno spomladi, ko lovorikovec začenja ponovno odganjati in bodo tako gole veje, ki so se pokazale ob močnem obrezovanju hitro prekrite z novimi poganjki.

 

Višina 80-100 cm je tudi najboljši kompromis med ceno in časom, ki ga taka živa meja potrebuje, da se hitro zgosti. V kolikor zasadite manjše sadike, saj se lahko zgodi, da preteče nekaj let, preden se živa meja zgosti in zraste v funkcionalno živo mejo.

Preprosto, lovorikovec  porežite (oblikujte) na želeno višino  s škarjami za živo mejo (motornimi, električnimi ali ročnimi). Obrezovanje priporočamo pozno spomladi ali zgodaj poleti. Pazite, da se obrezovanja ne lotite, ko je sušno in suho obdobje.

Živa meja iz lovorikovcev potrebuje obrezovanje samo enkrat letno. Najboljši čas za obrezovanje je pozno spomladi ali zgodaj poleti. Po potrebi jo lahko obrezujete tudi večkrat, pazite le, da se obrezovanja ne lotite, ko je sušno in suho obdobje.

Obrezujte lovorikovo živo mejo pozno spomladi ali zgodaj poleti, saj bo lovorikovec takrat hitro pognal nove poganjke in se bo tako hitro razrastel.

Ne obrezujte žive meje v vročem in sušnem obdobju.

Obrezujte vašo živo mejo iz lovorikovcev vsako leto in tako jo lahko vzdržujete ozko do 35cm širine.

Bolezni lovorikovcev

Po vsej verjetnosti gre za bolezen imenovano pepelasta plesen. Več o njej in kako se je znebiti si lahko preberete TUKAJ.

To so klasični simptomi pomanjkanja ali preobilje vode. To povzroča premalo ali preveč zalivanja in celo par dni brez vode v sušnem obdobju, povzroči, da začnejo listi na lovorikovcu rumeneti. Nobeden drug vzrok ne bo povzročil, da listi tako hitro rumenijo.

Premalo vode (sušno obdobje)
Listi bodo porumeneli in odpadli relativno hitro, če na novo zasajen lovorikovec ne dobiva dovolj vode v rastni sezoni (marec-oktober). Preverite, kako vlažna je zemlja v katero je zasajen lovorikovec. To naredite tako, da z roko oziroma prst zapičite v zemljo v katero je zasajen lovorikovec. Zemlja mora biti vlažna in NE mokra. V kolikor se zemlja pričenja sušiti, zalitje lovorikovce z dovolj vode, tako da le ta pride do korenin.

Preveč vode
Korenine lovorikovca začnejo gniti, v kolikor so izpostavljene dlje časa preobilju vode (voda stoji) . Običajno lahko zavohate gnil vonj, če lovorikovec skopljete iz zemlje.Če korenine gnijejo, potem voda ne prihaja do listov rastlin in so simptomi enaki kot če dobiva premalo vode.  Če voda ne odteka v zemljo, potem je lahko zemlja preveč potlačena ali pa ste preobilno zalivali lovorikovce. Če je zemlja potlačena pod rastlino, bo morda potrebno izkopati lovorikovec, razrahljati zemljo in mogoče dodati/nadomestiti s kvalitetno zemljo/substrati.

Če ste svoje lovorikovce preveč zalivali, potem prenehajte zalivati preobilno. Testirajte, kako vlažna je zemlja, tako da porinete prst v zemljo preden jih zalivate. Če je zemlja vlažna, potem ne potrebuje vode. V kolikor je mokra potem NE smete zalivati in preverite na vsake par dni, kako vlažna je zemlja.

Splošna vprašanja glede lovorikovcev

Lovorikovec je prijazen do živali saj je odlično skrivališče za ptice, ježke, veverice in ostale majhne živali. Poleg tega, da je prijazen do živali, pa čisti tudi onesnažen zrak. Živa meja iz lovorikovca zelo prispeva k čistejšemu zraku, saj filtrira onesnažene delce. To se pozna sploh pri hišah, ki so blizu ceste. Več o tem, kako živa meja izboljša življenjsko okolje,pa si lahko preberete TUKAJ.

Lovorikovec ne zraste toliko, da bi predstavljal problem za hišo. Korenine rastejo sorazmerno z deblom, ki ga morajo podpirati, tako da bolj kot lovorikovec pustite rasti, večji koreninski sistem bo imel. Kljub temu pa ne razvije tako močnega koreninskega sistema kot npr. parkovna drevesa (hrast, lipa ipd.).

Prunus laurocerasus je uvrščen v C kategorijo na seznamu potencialno strupenih rastlin, ki je bil narejen s strani hortikulturnega združenja Horticultural Trade Association. Pri čemer so z A klasificirane najbolj škodljive rastline, s C pa najmanj škodljive.
V skupini C so tudi naslednje rastline: bršljan, teloh, volčji bob in lobelija.
Bolj od lovorikovca so strupene naslednje rastline: tisa, navadni volčin in naprstec.

Za živino so strupeni vse deli lovorikovca, za ljudi pa le seme, ki se nahaja v jagodi. Seme povzroči slabost in razdražen želodec. Do takšne zastrupitve pa na splošno zelo težko pride, saj se cvetove in jagode ponavadi prej odreže, preden se tvori seme.

Obstaja izredno malo primerov, da bi prišlo pri ljudeh do zastrupitve z živo mejo iz lovorikovca. Čeprav je ta sorta žive meje zelo pogosta, ni poročil o kakšnih resnejših primerih (govorimo v svetovnem merilu, ne le na ravni Slovenije). Kljub temu pa priporočamo, da se žive meje iz lovorikovca ne sadi kjer se pasejo ovce in ostala živina.

Lovorikovec ima zelo dolgo življenjsko dobo, znani so primerki 150 let starega lovorikovca.