Kontakt za podjetja

Ime in priimek

Podjetje*

Davčna številka podjetja*

E-mail*

Zadeva

Sporočilo

*zahtevana polja

Ciprese

Ciprese

Smaragdna cipresa (Thuja occidentalis ‘Smaragd’) je zimzelena rastlina, smaragdno zelene barve in stožčaste oblike. Zaradi svoje kompaktnosti in lepe goste rasti, je najbolj priljubljena sorta cipres. Lahko se jo sadi kot živo mejo ali pa posamično v gredice. Tudi z malo nege, lepo ohranja svojo obliko. Dolga leta so bile ciprese najbolj priljubljena rastlina za živo mejo. Žal pa zaradi nekontroliranega uvoza sadik prišlo do epidemije škodljivcev (več spodaj pod rubriko bolezni), ki povzročijo, da se ciprese posušijo.

    • Najboljše značilnosti: zimzelena, stožčasta oblika, lahko se jo obrezuje na različne oblike
    • Idealna za žive meje: 1.5m – 3m višine
    • Sajenje: 3 sadike na meter
    • Stopnja rasti: Povprečna | do 30cm letno
    • Lega: Normalna ali suha prst, sončna lega, prezimna po celi Sloveniji.
    • Bolezni: sušenje sadik zaradi škodljivcev južni brinov krasnik in podlubnik

 

 

 

Zakaj izbrati smaragdno cipreso za živo mejo?

  • zimzelena
  • eleganten izgled
  • izmed vseh cipres ima vrsta Smaragd najlepšo stožčasto obliko in je tudi najbolj kompaktna
  • nezahtevno vzdrževanje
  • cenovno ugodna
  • lahko je zelo ozka (do 30 cm)

Vzgoja

Mi smo privrženci »samo vzgoje« cipres, oziroma Thuje occidentalis ‘Smaragd’. Zavedamo se problema uvoženih sadik, zaradi prenosa bolezni znotraj EU regije in tudi zaradi ogromnih klimatskih razlik med državami izvora. Ali ste vedeli, da ciprese, uvožene iz sevene Nemčije ali Nizozemske, niso vajene zime? Kajti vpliv toplega morja, ki čez Alantik pride iz Karibov, pod Anglijo, čez Rokavski preliv, tako vpliva na vreme v prej omenjenih krajih, da so tam najnižje temperature okoli -5°C. Pri nas pa zima brez problema doseže temperature tudi pod -15°C, kar je prevelika razlika za mlade sadike. Ampak zima ni edini problem. Thujo Smaragd, oziroma po naše cipreso lahko grozno prizadene tudi suša in vročina. Kljub vplivu morja pozimi na Nizozemskem in S.Nemčiji, sta pa ti dve državi že tako na severu, da poleti nimajo tako vročih, sušnih vročih mesecev, kot pri nas. Tu je zopet razlike okoli 5°C, kar igra pri mladih sadikah ogromno vlogo.
V redu, ne bomo uvažali iz Nizozemske in severne Nemčije. Kaj pa Madžarska? Kar 70% cipres v Sloveniji je uvoženih z Madžarske, oziroma Panonske nižine. Vse lepo in prav, vendar kje se zatakne? Pri zalivanju. Madžari imajo pri drevesnicah, kjer vzgajajo rastline, neomejene količine vode. S tem, ko zalivajo rastline vsak dan, poskrbijo, da hitreje rastejo in prej dosežejo želeno višino za prodajo. Thuja Smaragd (smaragdna cipresa)Ampak, ko tako rastlino posadiš pri nas in se spozabiš, greš na vikend, ali na dopust za samo 1 teden, je ravno dovolj šoka za cipreso, da počasi odmre. Sadike vajene stalne prisotnosti vlage, so zelo problematične, za vse, ki nimajo doma avtomatskega zalivalnega sistema.

Naše ciprese (Thuja occ. Smaragd) so vzgojene pri nas, v naših tleh in niso dodatno zalivane. Kolikor je padavin, toliko vode dobijo. Razen v daljših sušnih obdobjih, takrat jih seveda zalijemo. Vse sadike smo vzgojili sami , tako da so popolnoma prilagojene na naše podnebne razmere. S hranili ne pretiravamo, precej raje vidimo, da sadika dobi hranil, kolikor jih potrebuje in se jo dodatno pognoji šele, ko je posajena v nov vrt. Takrat, če jo pognojimo pri sajenju , bodo sadike bujno pognale in se dodobra ukoreninile na novi lokaciji.

smaragdne ciprese

Opozorila pred nakupom

Smaragdne ciprese (Thuja occidentalis Smaragd) potrebujejo veliko svetlobe in vode za preživetje.  Velik problem tega priljubljenega iglavca je ta, da jih je potrebno saditi precej skupaj, da zastrejo pogled (zaradi njihove ozke forme). S tem, ko jih posadimo 2,3 ali celo več na tekoči meter, se z leti začnejo med seboj boriti za obstanek, kajti iglavec cipresa, oziroma thuja smaragd ima precej omejen koreninski sistem. Recimo pri kakšni alternativni živi meji, kot je lovorikovec (Prunus laurocerasus) tega problema ni, ker lovorikovec požene korenine globoko tudi do 3m globoko in 3m široko. S to »inteligenco« lovorikovec išče hranila v zemlji in s tem preživi. Ciprese pa imajo zelo plitek koreninski sistem, nič globji od pol metra (tiste debele korenine ne štejejo, ker so samo oporne. Štejejo samo in izključno tanke koreninice – kapilare, saj te črpajo hranila iz zemlje. Velikokrat se torej pojavi, da ciprese ko končno dosežejo željeno višino in širino (recimo 2,5m visoko), je že koreninski sistem tako prepleten med seboj, da si dobesedno kradejo hranila iz zemlje. Kmalu to ni več kraja, ampak popolno upostošenje tal pod seboj. Tako, da je potrebno nujno gnojenje, vsaj 2× letno. Ampak samo gnojenje z mineralnimi gnojili velikorat ni dovolj. je potrebno še malo odkopat okoli koreninskega sistema in nadomestiti »izropano« zemljo, z svežim humuesem. Tako početje je nujno za lep izgled žive meje iz cipres, vsake 2 leti, ko odrastejo. »majhnost« koreninskega sistema je opaziti tudi pri kakšen južnem snegu, ali močnem vetru, ko višje sadike cipres preprosto prevrne, ali celo izpuli iz zemlje.

Nega in gnojenje

Thuja smaragd (cipresa) potrebuje veliko gnojil, zaradi prej predstavljenega problema črpanja zemlje okoli svojega majnhega koreninskega sistema. Kot sem že prej omenil, je potrebno pri odraslih sadikah, vsake par let odkopati predel okoli korenin in ga nadomestiti z novim humusom, mešanim z preležanim hlevskim gnojem, v razmerju  10:2 (na 10 lopat zemlje, lahko dodamo 2 lopati gnoja). Mineralna gnojila, katera smemo dodajati, pa so skoraj preveč specifična, da bi posplošeno predlagal kakšnega, saj zelo vpliva, koliko so sadike  stare, na kakšni podlagi rastejo, lega (sonce, sence, pol senca). Če boste imeli dodatna vprašanja glede gnojenja ciprese thuja smaragd, nam lahko pošljete mail, ali nas pokličete. Z veseljem vam bomo svetovali.

Okoli vsake ciprese (thuja smaragd), ki jo posadimo, predlagamo da se po zaključenem sajenju, na površino okoli sadike, doda okrasno lubje. Lubje bo pomagalo uravnavati PH tal in bo zadrževalo vlago. V primeru, da imate namakalni sistem, je potrebno preverjati, če se pod lubjem, okoli cipres, ne zadržuje stalna vlaga. Tla se morajo nujno vsake par dni presušiti, drugače lahko stalna vlaga prinese nove bolezni rastlinam, kot so glivične okužbe sadik in raznovrstne plesni.

Bolezni

sušenje žive meje
izgled napadene žive meje ciprese (Thuja Smaragd)

Zelo pomembna rubrika, saj je v zadnjih letih vedno več bolanih sadik ciprese (thuje smaragd). Zaradi nekontroliranega uvoza rastlin, sedaj razhaja epidemija škodljivca, ki se imenuje južni brinov krasnik, oziroma latinsko (Ovalisia Festiva). Hrošček izleže ličinke, ki se prehranjujejo z jedrom rastline (plazijo se po vejah rastlin in jo znotraj izdolbejo). Drugi škodljivec, ki napada ciprese je podlubnik (phloeosinus aubei), kateri pa napada ciprese predvsem v sušnih mesecih, ko so sadike najbolj ranljive. Oba škodljivca se da zatreti, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna so močna škropila.

Ciprese bolezni
ličinke
bolezni cipres -hrošček (Ovalisia festiva), ki napada ciprese
hrošček (Ovalisia festiva), ki napada ciprese

 

SKLEP:

Smaragdne ciprese (Thuja Smaragd) so še vedno med najbolj priljubljenimi živimi mejami. Ravnajte skrbno in pravilno izberite sadike domačega porekla ter pazite na pripravo tal pri sajenju. Za tiste, ki bi pa radi živo mejo, s katero je manj vzdrževanja, pa priporočamo Prunus laurocerasus (lovorikovec).