lovorikovec prodaja
Nega in obrezovanje žive meje
Nega živih mej ni zahtevna, če vemo kako in kdaj se je lotiti. Na podlagi dolgoletnih vrtnarskih izkušenj vam bomo v nadaljevanju podali nasvete, kako pravilno obrezovati žive meje, jih zalivati in kako ukrepati ob posameznih boleznih. Nasvete glede sajenja sadik pa si lahko preberete v rubrikah lovorikovci in smaragdne ciprese. V primeru vprašanj, nas lahko kadarkoli pokličete na 031/318-395 (Jure).
Obrezovanje živih mej
1. Lovorikovci:
Živa meja iz lovorikovca ni zahtevna za obrezovanje. Paziti moramo le, da se obrezovanja ne lotimo v vročem in/ali sušnem obdobju, saj se lahko sicer prirezani listi posušijo in odpadejo. 
Žive meje iz lovorikovca ni potrebno obrezovati več kot enkrat letno, res pa je da jo moramo takrat porezati nekoliko več, saj lovorikovec letno zraste 30-60 cm. Lovorikovec dobro prenaša obrezovanje in tudi če ga močno porežemo, bo lepo zrasel nazaj. Močno obrezovati je najbolje spomladi, ko lovorikovec začenja ponovno odganjati in bodo tako gole veje, ki so se pokazale ob močnem obrezovanju hitro prekrite z novimi poganjki. Lovorikovec preprosto porežite (oblikujte) na želeno višino s škarjami za živo mejo (motornimi, električnimi ali ročnimi). V kolikor iz estetskega vidika ne želite toliko znižati žive meje, jo lahko mirne duše obrezujete večkrat letno. Priporočamo, da zadnje obrezovanje opravite do konca septembra, saj bo tako lovorikovec čez zimo lepši.
2. Smaragdne ciprese:
Smaragdne ciprese imajo lepo stožčasto rast, zato jih ljudje navadno pustijo, da zrastejo do določene višine, nato pa jim odbijejo vrhove. A to ni najbolj pravilno – če želimo spodbuditi gosto rast, je potrebno, sploh prva leta, obrezovati ciprese redno. Po enem letu priporočamo, da se poreže stranjske poganjke spomladi, potem ko že začne cipresa odganjati. Naslednje obrezovanje pa opravite junija (Pazite, da ne bo prevroče!) in obrežite cipreso po celotni višini. Pazite le, da ne poškodujete rastnega poganjka. Nadaljnja leta režite ciprese le ob straneh, dokler ne bodo dosegle želene višine.
Živo mejo lahko obrezujemo ob straneh in jo na ta način držimo na želeni širini. V kolikor želite imeti zelo ozko živo mejo, vam priporočamo, da jo obrezujete redno. Če jo boste kdaj pozabili daljši čas obrezati, se zna zgoditi, da bodo vejice v notranjosti porjavele in ko jo boste naslednjič malo močneje obrezali, izgled žive meje ne bo lep, saj bo, dokler ne zrastejo novi poganki, popolnoma rjava.
Paziti je potrebno tudi, da ne posegamo v starejši del rastline, kjer ni več zelenja. Na starih vejah se ne bodo razvili novi poganjki in videz žive meje bo tako za vedno pokvarjen.
Zalivanje
Na novo posajena živa meja potrebuje redno zalivanje. Pri sajenju sadik se pojavi »šok« zaradi menjave okolja. Ta šok se odpravi z močnim zalivanjem prve dni, da rastlina dobi potrebno količino vode.
Zemlja veže vlago, tako da zalivanje okoli sadike je tudi zelo dobrodošlo (0,5 m naokoli). Nasledje pravilo je, da višja ko je rastlina, več vode potrebuje. Posebej bodite skrbni, če sadite sadike, ki niso bile predhodno posajene v lončkih, temveč ste jih dobili golih korenin. Sadike za živo mejo, ki so bile predhodno v lončkih, so manj občutljive in se hitreje ukoreninijo, a kjub temu potrebujejo na začetku posebno nego. Kritično je prvo obdobje, prva dva tedna, ko je potrebno rastline skoraj dnevno zalivati. Oziroma, če jih močno zalijete, lahko potem 2 dni izpustite. Vaša tla so prepustna, to pomeni, da preveč zalito ne mora biti. Voda vedno odteče.
Simptomi premalo zalivanja so :
- Suhi listi na vrhu rastline
- Listi po celi rastlini se začnejo zvijati ali povešati
Bolezni
1. Lovorikovci:
Lovorikovec na splošno ni dovzeten za bolezni. Najpogostejše bolezni lovorikovca sta listna luknjičavost (Botrytis cinerea) in pepelasta plesen.
1.1. Listna luknjičavost lovorikovca (Botrytis cinerea) 
Znaki bolezni: listna luknjičavost se pojavi v deževnih letih zelo močno in naredi veliko škode. Na listih se pojavijo najprej okroglaste pegice, ki porumenijo, porjavijo in izpadejo. Izpadli deli listov poskrbijo za nadalnje okužbe.
Zatiranje: takoj po končanem cvetenju, ko rastlina prične poganjati nove liste, te takoj zavarujemo pred boleznijo. To storimo tako, da rastline poškropimo z pripravkom na onsovi kaptana. V koliko imamo v bližini našega lovorikovca posajeno kakšno koščičasto sadno drevo ali okrasni mandlevec, moramo poškropiti tudi te rastline. Saj bi sicer škropljenjene ne dalo željenega rezultata, ker bi se bolezen vedno znova pojavljala. Napad bolezni pa nekoliko ublažimo tudi z obrezovanjem grmov, da niso preveč gosti. Saj se v gostem grmu dalj časa zadržuje vlaga, zaradi česar so ugodnejši pogoji za pojav bolezni. V jeseni, ko odvržejo koščičarji polovico listja, takrat ga pograbimo in sežgemo in koščičasto sadje kot okrasni mandljevec in lovorikovec poškropimo z bakrenim pripravkom. Škropljenje z istim pripravkom ponovimo še enkrat zgodaj spomladi, v fazi mirovanja rastlin.
1.2. Pepelasta pleasen
Nastane zaradi preveč vlage. Je glivična okužba, katero zdravimo s posebnimi fungicidi.
Pepelasto plesen opazimo, ko listi posivijo, zgubijo lesk in zgleda, kot bi bili posuti s pepelom. Če opazite to na vaših sadikah je potrebno škropljenje z enim izmed fungicidov. Bolezen je preprosto rešljiva, ponavadi že z enim tretmajem škropljenja.
Alternativa za škropljenje: Kalijev hidrogenkarbonat
1.3. Listi rumenijo in odpadajo
To so klasični simptomi pomanjkanja ali preobilja vode. To povzroča premalo ali preveč zalivanja in celo par dni brez vode v sušnem obdobju, povzroči, da začnejo listi na lovorikovcu rumeneti. Nobeden drug vzrok ne bo povzročil, da listi tako hitro rumenijo.
Premalo vode (sušno obdobje)
Listi bodo porumeneli in odpadli relativno hitro, če na novo zasajen lovorikovec ne dobiva dovolj vode v rastni sezoni (marec-oktober). Preverite, kako vlažna je zemlja v katero je zasajen lovorikovec. To naredite tako, da z roko oziroma prst zapičite v zemljo v katero je zasajen lovorikovec. Zemlja mora biti vlažna in NE mokra. V kolikor se zemlja pričenja sušiti, zalitje lovorikovce z dovolj vode, tako da le ta pride do korenin.
Preveč vode
Korenine lovorikovca začnejo gniti, v kolikor so izpostavljene dlje časa preobilju vode (voda stoji) . Običajno lahko zavohate gnil vonj, če lovorikovec skopljete iz zemlje.Če korenine gnijejo, potem voda ne prihaja do listov rastlin in so simptomi enaki kot če dobiva premalo vode. Če voda ne odteka v zemljo, potem je lahko zemlja preveč potlačena ali pa ste preobilno zalivali lovorikovce. Če je zemlja potlačena pod rastlino, bo morda potrebno izkopati lovorikovec, razrahljati zemljo in mogoče dodati/nadomestiti s kvalitetno zemljo/substrati.
Če ste svoje lovorikovce preveč zalivali, potem prenehajte zalivati preobilno. Testirajte, kako vlažna je zemlja, tako da porinete prst v zemljo preden jih zalivate. Če je zemlja vlažna, potem ne potrebuje vode. V kolikor je mokra potem NE smete zalivati in preverite na vsake par dni, kako vlažna je zemlja.
Smaragdna cipresa:
Dolga leta so ciprese veljale kot trpežna živa meja, a zadnje čase ima vse več ljudi težave z njimi. Zaradi nekontroliranega uvoza sadik iz tujine, v željipo čim višjih zaslužkih, je prišlo v Sloveniji do epidemije škodljivca imenovanega južni brinov hrastnik (lat. Ovalisia Festiva). V kolikor se pravočasno opazi znake in pravilno ukrepa, se rastline lahko reši. Dostikrat pa se zgodi, da se celotna živa meja zaradi škodljivca posuši in lastniki nimajo druge možnosti, kot da jo nadomestijo s čim drugim.
Južni brinov hrastnik je hrošček, ki izleže ličinke, ki se prehranjujejo z jedrom rastline (plazijo se po vejah rastlin in jo znotraj izdolbejo). Drugi škodljivec, ki napada ciprese je podlubnik (lat. Phloeosinus aubei), ki pa napada ciprese predvsem v sušnih mesecih, ko so sadike najbolj ranljive. Oba škodljivca se da zatreti, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna so močna škropila.
Za nasvet glede zdravljenja cipres nas lahko pokličete na 031/318-395
Lovorikovci
Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je ena najprimernejših rastlin za živo mejo. Veliki svetleči listi ustvarijo eleganten videz in se lepo dopolnjujejo z ostalim zelenjem v vrtu. Zaradi košate rasti je živa meja iz lovorikovca primerna za zastiranje, poleg tega pa tudi zmanjšuje hrup in ublaži veter. Lovorikovec je zimzelena rastlina in hitro rastoča, tako v višino kot širino. Lovorikovec je v Evropi zelo priljubljen. Veliki Britaniji je lovorikovec najbolj popularna rastlina za živo mejo, zelo radi pa ga sadijo tudi Italijani in Španci.
- Najboljše značilnosti: zimzeleni listi, zanimiv celo leto, beli cvetovi, nudi zavetje pticam in manjšim živalim
- Idealen za žive meje: 1.5m – 5m višine
- Sajenje: 3 sadike na meter
- Stopnja rasti: povprečna do hitra | 30-60cm letno
- Lega: normalna ali suha prst, sonce ali senca, prezimen po celi Sloveniji.
- Bolezni: lažje oblike, preprosto ozdravljive s škropili
KAZALO:
- Zakaj izbrati lovorikovce za živo mejo?
- Živa meja iz lovorikovca – opis
- Sajenje lovorikovcev
- Odgovori na najpogostejša vprašanja – lovorikovec (FAQ)
Zakaj izbrati lovorikovce za živo mejo?
- Zimzelena živa meja, ki ni iglavec
- Dobro prenaša onesnažen zrak, mestno okolje in sol
- Hitrorastoča živa meja
- Odporen proti boleznim (ciprese v zadnjih letih napada veliko bolezni, katere je težko sanirati)
- Tolerira vetrovno okolje
- Raste v večini tal
- Poceni živa meja
- Poživi okolico s svojimi velikimi, zelenimi povoskanimi listi
- Dobro prenaša obrezovanje
- Idealne velikosti za polno funkcionalno živo mejo že v enem letu (če kupite naše, ki so gosto raščeni)
Živa meja iz lovorikovca – opis
Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je najhitreje rastoča zimzelena živa meja. Torej, če želimo hitro rastočo, zanesljivo rastlino za našo živo mejo, je lovorikovec prava izbira. Pomembna lastnost lovorikovca pri izbiri za živo mejo je tudi, da je praktično neprehoden po parih letih. Zatorej se ga lahko uporabi tudi namesto kovinske ali lesene ograje. Ciprese te funkcije ne opravljajo, saj se vedno lahko pride skozi dve sadiki, med tem, ko se lovorikovec tako preplete, da je nemogoče priti skozi odraslo živo mejo.
Lovorikovec ima velike, lepe liste, močne zelene barve, delujejo, kot da bi bili povoskani. in to prelepo barvo ohranja skozi celo leto. Lahko jih obrezujemo na obliko kocke, piramide, ali pa pravokotnik z več višinskimi nivoji. Skratka, je med najbolj preprostimi živimi mejami za vzdrževanje.
RAST:
Lovorikovec bo rasel praktično v vsaki zemlji. Le kakšna preveč peščena, glinena ali premokra zemlja mu ne ustrezajo.Lovorikovec bo rasel na najbolj južni legi, kjer bo imel cel dan sonce, ali pa v skoraj popolni senci.
Velikokrat vidimo lovorikovec posajen pod kakšno ogromno drevo v parkih, kjer je v stalni senci, pa vseeno lepo uspeva, ali pa se ga uporablja za žive meje na jugu Italije, kjer so povprečne poletne temperature preko 30°C.
Lovorikovec zraste lahko do 5m visoko, tako da je primeren tudi za višje žive meje. Lahko se ga pa striže na 50cm in se s tem ohranja zelo nizko živo mejo (za razmejitev zelenjavnega vrta in zelenice recimo).
PODNEBJE:
Lovorikovec raste v podnebju,kjer je najmanj -25°C in največ 45°C. Je med najbolj odpornimi listavci na svetu.
BOLEZNI:
Lovorikovec na splošno ni dovzeten za bolezni. Najpogostejše bolezni lovorikovca sta listna luknjičavost (Botrytis cinerea) in pepelasta plesen.
Znaki listne luknjičavosti (Botrytis cinerea): Listna luknjičavost se pojavi ponavadi v deževnih letih. Na listih se pojavijo najprej okroglaste pegice, ki porumenijo, porjavijo in izpadejo. Izpadli deli listov poskrbijo za nadalnje okužbe. Zdravljenje: Škropljenje z bakrenim pripravkom.
Znaki pepelaste plesni: Pepelasta plesen nastane zaradi preveč vlage.Je glivična okužba, katero zdravimo s posebnimi fungicidi. Pepelasto plesen opazimo, ko listi posivijo, izgubijo lesk in izgledajo, kot bi bili posuti s pepelom. Zdravljenje: Škropljenje s fungicidom.
Sajenje žive meje iz lovorikovcev
Zasaditev žive meje iz lovorikovca je preprosta, vendar je pomembno, da se zasaditev izvrši pravilno, saj to vpliva na rast žive meje.
POTEK ZASADITVE
1. Pripravite površino, kjer boste zasadili živo mejo.
Odstranite travo, plevel in rastline s površine, kjer boste zasadili živo mejo. Površino, kjer boste sadili živo mejo lahko očistite tudi z grabljami in lopato. Kompostirajte material, ki se je nabral, vendar ga ne uporabite pri zasaditvi lovorikovcev.
2. Skopljite luknjo/jarek
Skopljite luknjo, ki je široka za cca. 50 cm in globoka 5 cm več kot je koreninska gruda lovorikovca. Pomembno je, da na dnu luknje zemljo razrahljate (20-30cm), saj tako koreninam lovorikovca pomagate, da se hitreje in bolje ukoreninijo.
Če sadite lovorikovce 40 cm narazen, potem je smiselno, da skopljete jarek, saj je lažje kopati po dolžini, kot vsako luknjo posebej. Kot piše zgoraj, tudi tukaj razrahljajte zemljo na dnu, za boljše ukoreninjenje lovorikovca.
Če boste jarek kopati z bagrom, potem skopljite malo globji jarek (50 cm), saj lahko žlica bagra potlači zemljo in jo naredi zbito, kar pomeni, da voda ne bo dobro odtekala. Jarek nato napolnite s kvalitetno zemljo.
Če imate že kvalitetno zemljo, v katero boste sadili (ni zbita, z roko se lahko razdrobi), potem dodajte samo malo uležanega hlevskega gnoja ali gnojila za rastline na dno jarka/luknje. To bo sproščalo hranila še nekaj mesecev in omogočalo rastlinam pravilen razvoj.
Če je zemlja zelo težka ali peščena, potem dodajte tudi ilovnato zemljo na dno luknje, saj boste tako lovorikovcu dali boljšo podlago za ukoreninjanje.
Če je zemlja kamor boste sadili živo mejo slaba, potem se splača dodati tudi dodatke za razvoj koreninskega sistema in uležan hlevski gnoj. Dodatek za koreninski sistem je rastlini prijazen in deluje v sožitju z koreninskim sistemom in lovorikovcu omogoča razvoj sekundarnega koreninskega sistema, ki je pomemben za razvoj zdrave žive meje.
Pomembno si je zapomniti, da če rastlini omogočite hiter in lahek razvoj koreninskega sistema, več možnosti ima da preživi in se razvije v zdravo živo mejo.
3. Namestite sadiko lovorikovca v luknjo
Previdno namestite rastlino v luknjo. Prepričajte sem da je vrh koreninske grude do 2 cm pod vrhnjim nivojem zemlje in koreninska gruda ne gleda iz zemlje!
4. Z zemljo napolnite luknjo/jarek
Z zemljo napolnite luknjo in s peto noge potlačite zemljo okrog rastline, tako da je koreninska gruda trdno nameščena v zemljo.
5. Posebnosti (močan veter)
V kolikor živite na območju, kjer so močni sunki vetra, potem lovorikovec zakoličite in privežite na kol. S tem preprečite premikanje koreninske grude in tako omogočite hiter razvoj koreninskega sistema.
6. Dodatno
Če bi si radi olajšali košnjo, poleg tega pa želite, da bi vaš vrt izgledal vedno urejeno, vam svetujemo, da živo mejo in travo ločite s kovinskim robnikom. Na ta način dosežete, da se trava ne bo zaraščala pod lovorikovec, poleg tega pa vam ne bo treba kositi pod vejami. Po tleh okoli lovorikovca razgrnite filc (tkanino, ki preprečuje rast plevela), čezenj pa nasujte lubje ali prodnike.
Odgovori na najpogostejša vprašanja – lovorikovci (FAQ)
Zbrali smo seznam najbolj pogostih vprašanj in jih zaradi preglednosti razdelili na štiri dele. V prvem delu vam nudimo odgovore na dileme pri sajenju sadik in njihovi rasti, v drugem delu odgovarjamo na vprašanja povezana obrezovanju odrasle žive meje, tretji del je namenjen boleznim, ki lahko prizadanejo lovorikovec, zadnji pa odgovorom na splošna vprašanja. V kolikor imate vprašanje za katerega še ni podan odgovor, nam pišite na info@zivameja.com in z veseljem vam bomo pomagali.
Zasaditev in rast lovorikovcev
Priporočamo zasaditev sadik višine vsaj 80-100 cm. Sadike takšne višine imajo dobro razvito koreninsko grudo, kar je pomembno za nadaljnji hitrejši razvoj. Sadike, ki so višje, pa so že bolj občutljive za presajanje in se lahko zgodi, da se ob pomanjkanju ustrezne nege (zalivanje) ne ukoreninijo in se posledično posušijo.
Višina 80-100 cm je tudi najboljši kompromis med ceno in časom, ki ga taka živa meja potrebuje, da se hitro zgosti. V kolikor zasadite manjše sadike, saj se lahko zgodi, da preteče nekaj let, preden se živa meja zgosti in zraste v funkcionalno živo mejo.
Zdi se, da imajo lovorikovci problem s ukoreninjanjem. To se lahko zgodi zaradi slabe zasaditve rastlin ali zaradi nepravilnega zalivanja (preveč ali premalo vode). Tudi če za vse rastline skrbite enako, če so pogoji težki, bodo nekatere rastline odmrle prej kot druge.
Pomembno je ugotoviti in rešiti problem, preden odmre še več rastlin. Več o negi rastlin si lahko prebereta na TEJ povezavi. V kolikor pa potrebujete nasvet, pa nas lahko kontaktirate na info@zivameja.com.
Da, lahko zasadite, vendar morate prej odstraniti ciprese, vključno s štori. Nato skopljite jarek 50 cm širok in 50 cm globok, kjer bo potekala živa meja. Jarek, kjer so bile ciprese, zasujte s kvalitetno zemljo in že lahko zasadite lovorikovce.
Lovorikovec v lončku razvije močan koreninski sistem in je tako primeren za zasaditev skozi celo leto. V kolikor ga sadite v sezoni, pazite na to, da ima živa meja vedno na voljo dovolj vode.
Da, ko se živa meja razrašča, obrežite 5 cm vrhov katerokoli veje in lovorikovec se bo odzval tako, da bo proizvedel 3 ali več vej iz mesta odreza. Lovorikovcu odgovarja obrezovanje, saj to spodbudi njegovo razraščanje.
Priporočamo zasaditev višine lovorikovca 80-100 cm višine, saj je to najboljši kompromis med ceno in časom, ki ga taka živa meja potrebuje, da se hitro zgosti. V kolikor zasadite manjše sadike, potem bodite potrpežljivi, saj se lahko zgodi, da preteče nekaj let, preden se živa meja iz majhnih lovorikovcev zgosti in zraste v funkcionalno živo mejo.
V kolikor imate dovolj prostora, lovorikovce zasadite 90-120cm od vaše meje, ograje, zidu, tako da imate na voljo dovolj prostora za obrezovanje žive meje.V kolikor ste omejeni s prostorom, lahko lovorikovce zasadite do 25cm od ograje, vendar boste mogoče potrebovali obrezovati veje lovorikovca za ograjo.
Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je verjetno najbolj primerna živa meja za zasaditev v senčni legi. Senčno lego odlično tolerirajo in so pogosto zasajeni pod drevesnimi krošnjami v parkih. Lovorikovec bo tudi odlično uspeval v sončni legi. Je resnično nezahtevna živa meja in se prilagaja na večino rastnih pogojev.
Rast rastlin je pogojena od vaše lokacije, zemlje v katero ste sadili in ali ste zasadili rastline v senco ali na sonce, ali so na vetrovnem ali v zavetrju in drugih dejavnikov.
V idealnih pogojih, če ste lovorikovce zasadili v zavetrje in so deležni veliko sonca, ter so zasajeni v primerni zemlji, potem lahko pričakujete, da bodo lovorikovci zrasli tudi do 60cm v enem letu.
Pravilna zasaditev žive meje iz lovorikovca je ključnega pomena za zagotovitev, da lovorikovec preživi in dobro raste. Pripravili smo vam napotke, kako sadike pravilno posaditi, kar si lahko preberete TUKAJ.
Lovorikovce (80-100cm) sadimo v razmiku 40-60cm. Če želite, da se vaša živa meja hitro postane gosta in s tem zakriva poglede, vam priporočamo, da jih sadite 40cm narazen.
Lovorikovci, ki so vzgojeni v lončku, so primerni za sajenje celo leto. Lovorikovec, zasajen v sezoni (marec do oktober), zahteva več zalivanja, kot lovorikovec zasajen pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Lovorikovec vzgojen v lončku, je primeren za sajenje čez celo leto, saj med sajenjem njegov koreninski sistem ne doživi šoka, kot ga v primeru presajanja iz zemlje.
Obrezovanje lovorikovcev
Da, načeloma lahko lovorikovec porežemo do štora in bo zrasel nazaj. Močno lahko porežemo tudi stranice žive meje in bo le ta zrasla nazaj. Močno obrezovati je najbolje pozno spomladi, ko lovorikovec začenja ponovno odganjati in bodo tako gole veje, ki so se pokazale ob močnem obrezovanju hitro prekrite z novimi poganjki.
Preprosto, lovorikovec porežite (oblikujte) na želeno višino s škarjami za živo mejo (motornimi, električnimi ali ročnimi). Obrezovanje priporočamo pozno spomladi ali zgodaj poleti. Pazite, da se obrezovanja ne lotite, ko je sušno in suho obdobje.
Živa meja iz lovorikovcev potrebuje obrezovanje samo enkrat letno. Najboljši čas za obrezovanje je pozno spomladi ali zgodaj poleti. Po potrebi jo lahko obrezujete tudi večkrat, pazite le, da se obrezovanja ne lotite, ko je sušno in suho obdobje.
Obrezujte lovorikovo živo mejo pozno spomladi ali zgodaj poleti, saj bo lovorikovec takrat hitro pognal nove poganjke in se bo tako hitro razrastel.
Ne obrezujte žive meje v vročem in sušnem obdobju.
Obrezujte vašo živo mejo iz lovorikovcev vsako leto in tako jo lahko vzdržujete ozko do 35cm širine.
Bolezni lovorikovcev
Po vsej verjetnosti gre za bolezen imenovano pepelasta plesen. Več o njej in kako se je znebiti si lahko preberete TUKAJ.
To so klasični simptomi pomanjkanja ali preobilje vode. To povzroča premalo ali preveč zalivanja in celo par dni brez vode v sušnem obdobju, povzroči, da začnejo listi na lovorikovcu rumeneti. Nobeden drug vzrok ne bo povzročil, da listi tako hitro rumenijo.
Premalo vode (sušno obdobje)
Listi bodo porumeneli in odpadli relativno hitro, če na novo zasajen lovorikovec ne dobiva dovolj vode v rastni sezoni (marec-oktober). Preverite, kako vlažna je zemlja v katero je zasajen lovorikovec. To naredite tako, da z roko oziroma prst zapičite v zemljo v katero je zasajen lovorikovec. Zemlja mora biti vlažna in NE mokra. V kolikor se zemlja pričenja sušiti, zalitje lovorikovce z dovolj vode, tako da le ta pride do korenin.
Preveč vode
Korenine lovorikovca začnejo gniti, v kolikor so izpostavljene dlje časa preobilju vode (voda stoji) . Običajno lahko zavohate gnil vonj, če lovorikovec skopljete iz zemlje.Če korenine gnijejo, potem voda ne prihaja do listov rastlin in so simptomi enaki kot če dobiva premalo vode. Če voda ne odteka v zemljo, potem je lahko zemlja preveč potlačena ali pa ste preobilno zalivali lovorikovce. Če je zemlja potlačena pod rastlino, bo morda potrebno izkopati lovorikovec, razrahljati zemljo in mogoče dodati/nadomestiti s kvalitetno zemljo/substrati.
Če ste svoje lovorikovce preveč zalivali, potem prenehajte zalivati preobilno. Testirajte, kako vlažna je zemlja, tako da porinete prst v zemljo preden jih zalivate. Če je zemlja vlažna, potem ne potrebuje vode. V kolikor je mokra potem NE smete zalivati in preverite na vsake par dni, kako vlažna je zemlja.
Splošna vprašanja glede lovorikovcev
Lovorikovec je prijazen do živali saj je odlično skrivališče za ptice, ježke, veverice in ostale majhne živali. Poleg tega, da je prijazen do živali, pa čisti tudi onesnažen zrak. Živa meja iz lovorikovca zelo prispeva k čistejšemu zraku, saj filtrira onesnažene delce. To se pozna sploh pri hišah, ki so blizu ceste. Več o tem, kako živa meja izboljša življenjsko okolje,pa si lahko preberete TUKAJ.
Lovorikovec ne zraste toliko, da bi predstavljal problem za hišo. Korenine rastejo sorazmerno z deblom, ki ga morajo podpirati, tako da bolj kot lovorikovec pustite rasti, večji koreninski sistem bo imel. Kljub temu pa ne razvije tako močnega koreninskega sistema kot npr. parkovna drevesa (hrast, lipa ipd.).
Prunus laurocerasus je uvrščen v C kategorijo na seznamu potencialno strupenih rastlin, ki je bil narejen s strani hortikulturnega združenja Horticultural Trade Association. Pri čemer so z A klasificirane najbolj škodljive rastline, s C pa najmanj škodljive.
V skupini C so tudi naslednje rastline: bršljan, teloh, volčji bob in lobelija.
Bolj od lovorikovca so strupene naslednje rastline: tisa, navadni volčin in naprstec.
Za živino so strupeni vse deli lovorikovca, za ljudi pa le seme, ki se nahaja v jagodi. Seme povzroči slabost in razdražen želodec. Do takšne zastrupitve pa na splošno zelo težko pride, saj se cvetove in jagode ponavadi prej odreže, preden se tvori seme.
Obstaja izredno malo primerov, da bi prišlo pri ljudeh do zastrupitve z živo mejo iz lovorikovca. Čeprav je ta sorta žive meje zelo pogosta, ni poročil o kakšnih resnejših primerih (govorimo v svetovnem merilu, ne le na ravni Slovenije). Kljub temu pa priporočamo, da se žive meje iz lovorikovca ne sadi kjer se pasejo ovce in ostala živina.
Lovorikovec ima zelo dolgo življenjsko dobo, znani so primerki 150 let starega lovorikovca.