Po obdobju, ko je bila v ospredju praktičnost in se je večina ljudi odločala za kovinske ograje, češ, da je to za vselej in da z njimi ni dela, v ospredje spet prihajata narava in kvaliteta bivanja. Počasi ljudje spoznavamo, da praktičnost ni nujno vedno tudi prijetna. Želimo se obdati z lepoto, z nečim, kar nas bo napolnilo z energijo – z naravo. Za vse, ki ste še vedno v dilemi – ali dati prednost praktičnosti in se odločiti za kovinsko ograjo ali rajši lepoti in se odločiti za živo mejo, smo pripravili seznam prednosti živih mej. Ne le, da nas razveseljujejo s svojo lepoto, tudi pozitivno vplivajo na naše življenjsko okolje.
so naravni filter, saj absorbirajo prah in hrup
nudijo dobro zaščito pred vetrom, bojšo kot ograja
nudijo zasebnost in ščitijo pred radovednimi pogledi
nudijo varnost, saj je gosto živo mejo precej težje prečkati kot ograjo
z naravno lepoto polepšajo okolico hiše
žive meje delujejo kot teksturno ozadje ostalim rastlinam v vrtu, da pridejo lepše do izraza
z živimi mejami zagotovimo mnogim živalim dom; v njih se skrivajo ptice, manjši sesalci in žuželke
žive meje imajo dolgo življenjsko dobo; večina jih ob primerni oskrbi doseže tudi 100 in več let
Nega živih mej ni zahtevna, če vemo kako in kdaj se je lotiti. Na podlagi dolgoletnih vrtnarskih izkušenj vam bomo v nadaljevanju podali nasvete, kako pravilno obrezovati žive meje, jih zalivati in kako ukrepati ob posameznih boleznih. Nasvete glede sajenja sadik pa si lahko preberete v rubrikah lovorikovci in smaragdne ciprese. V primeru vprašanj, nas lahko kadarkoli pokličete na 031/318-395 (Jure).
Obrezovanje živih mej
1. Lovorikovci:
Živa meja iz lovorikovca ni zahtevna za obrezovanje. Paziti moramo le, da se obrezovanja ne lotimo v vročem in/ali sušnem obdobju, saj se lahko sicer prirezani listi posušijo in odpadejo.
Žive meje iz lovorikovca ni potrebno obrezovati več kot enkrat letno, res pa je da jo moramo takrat porezati nekoliko več, saj lovorikovec letno zraste 30-60 cm. Lovorikovec dobro prenaša obrezovanje in tudi če ga močno porežemo, bo lepo zrasel nazaj. Močno obrezovati je najbolje spomladi, ko lovorikovec začenja ponovno odganjati in bodo tako gole veje, ki so se pokazale ob močnem obrezovanju hitro prekrite z novimi poganjki. Lovorikovec preprosto porežite (oblikujte) na želeno višino s škarjami za živo mejo (motornimi, električnimi ali ročnimi). V kolikor iz estetskega vidika ne želite toliko znižati žive meje, jo lahko mirne duše obrezujete večkrat letno. Priporočamo, da zadnje obrezovanje opravite do konca septembra, saj bo tako lovorikovec čez zimo lepši.
2. Smaragdne ciprese:
Smaragdne ciprese imajo lepo stožčasto rast, zato jih ljudje navadno pustijo, da zrastejo do določene višine, nato pa jim odbijejo vrhove. A to ni najbolj pravilno – če želimo spodbuditi gosto rast, je potrebno, sploh prva leta, obrezovati ciprese redno. Po enem letu priporočamo, da se poreže stranjske poganjke spomladi, potem ko že začne cipresa odganjati. Naslednje obrezovanje pa opravite junija (Pazite, da ne bo prevroče!) in obrežite cipreso po celotni višini. Pazite le, da ne poškodujete rastnega poganjka. Nadaljnja leta režite ciprese le ob straneh, dokler ne bodo dosegle želene višine.
Živo mejo lahko obrezujemo ob straneh in jo na ta način držimo na želeni širini. V kolikor želite imeti zelo ozko živo mejo, vam priporočamo, da jo obrezujete redno. Če jo boste kdaj pozabili daljši čas obrezati, se zna zgoditi, da bodo vejice v notranjosti porjavele in ko jo boste naslednjič malo močneje obrezali, izgled žive meje ne bo lep, saj bo, dokler ne zrastejo novi poganki, popolnoma rjava.
Paziti je potrebno tudi, da ne posegamo v starejši del rastline, kjer ni več zelenja. Na starih vejah se ne bodo razvili novi poganjki in videz žive meje bo tako za vedno pokvarjen.
Zalivanje
Na novo posajena živa meja potrebuje redno zalivanje. Pri sajenju sadik se pojavi »šok« zaradi menjave okolja. Ta šok se odpravi z močnim zalivanjem prve dni, da rastlina dobi potrebno količino vode.
Zemlja veže vlago, tako da zalivanje okoli sadike je tudi zelo dobrodošlo (0,5 m naokoli). Nasledje pravilo je, da višja ko je rastlina, več vode potrebuje. Posebej bodite skrbni, če sadite sadike, ki niso bile predhodno posajene v lončkih, temveč ste jih dobili golih korenin. Sadike za živo mejo, ki so bile predhodno v lončkih, so manj občutljive in se hitreje ukoreninijo, a kjub temu potrebujejo na začetku posebno nego. Kritično je prvo obdobje, prva dva tedna, ko je potrebno rastline skoraj dnevno zalivati. Oziroma, če jih močno zalijete, lahko potem 2 dni izpustite. Vaša tla so prepustna, to pomeni, da preveč zalito ne mora biti. Voda vedno odteče.
Simptomi premalo zalivanja so :
Suhi listi na vrhu rastline
Listi po celi rastlini se začnejo zvijati ali povešati
Bolezni
1. Lovorikovci:
Lovorikovec na splošno ni dovzeten za bolezni. Najpogostejše bolezni lovorikovca sta listna luknjičavost (Botrytis cinerea) in pepelasta plesen.
Znaki bolezni: listna luknjičavost se pojavi v deževnih letih zelo močno in naredi veliko škode. Na listih se pojavijo najprej okroglaste pegice, ki porumenijo, porjavijo in izpadejo. Izpadli deli listov poskrbijo za nadalnje okužbe.
Zatiranje: takoj po končanem cvetenju, ko rastlina prične poganjati nove liste, te takoj zavarujemo pred boleznijo. To storimo tako, da rastline poškropimo z pripravkom na onsovi kaptana. V koliko imamo v bližini našega lovorikovca posajeno kakšno koščičasto sadno drevo ali okrasni mandlevec, moramo poškropiti tudi te rastline. Saj bi sicer škropljenjene ne dalo željenega rezultata, ker bi se bolezen vedno znova pojavljala. Napad bolezni pa nekoliko ublažimo tudi z obrezovanjem grmov, da niso preveč gosti. Saj se v gostem grmu dalj časa zadržuje vlaga, zaradi česar so ugodnejši pogoji za pojav bolezni. V jeseni, ko odvržejo koščičarji polovico listja, takrat ga pograbimo in sežgemo in koščičasto sadje kot okrasni mandljevec in lovorikovec poškropimo z bakrenim pripravkom. Škropljenje z istim pripravkom ponovimo še enkrat zgodaj spomladi, v fazi mirovanja rastlin.
1.2. Pepelasta pleasen
Nastane zaradi preveč vlage. Je glivična okužba, katero zdravimo s posebnimi fungicidi.
Pepelasto plesen opazimo, ko listi posivijo, zgubijo lesk in zgleda, kot bi bili posuti s pepelom. Če opazite to na vaših sadikah je potrebno škropljenje z enim izmed fungicidov. Bolezen je preprosto rešljiva, ponavadi že z enim tretmajem škropljenja.
Alternativa za škropljenje: Kalijev hidrogenkarbonat
1.3. Listi rumenijo in odpadajo
To so klasični simptomi pomanjkanja ali preobilja vode. To povzroča premalo ali preveč zalivanja in celo par dni brez vode v sušnem obdobju, povzroči, da začnejo listi na lovorikovcu rumeneti. Nobeden drug vzrok ne bo povzročil, da listi tako hitro rumenijo.
Premalo vode (sušno obdobje)
Listi bodo porumeneli in odpadli relativno hitro, če na novo zasajen lovorikovec ne dobiva dovolj vode v rastni sezoni (marec-oktober). Preverite, kako vlažna je zemlja v katero je zasajen lovorikovec. To naredite tako, da z roko oziroma prst zapičite v zemljo v katero je zasajen lovorikovec. Zemlja mora biti vlažna in NE mokra. V kolikor se zemlja pričenja sušiti, zalitje lovorikovce z dovolj vode, tako da le ta pride do korenin.
Preveč vode
Korenine lovorikovca začnejo gniti, v kolikor so izpostavljene dlje časa preobilju vode (voda stoji) . Običajno lahko zavohate gnil vonj, če lovorikovec skopljete iz zemlje.Če korenine gnijejo, potem voda ne prihaja do listov rastlin in so simptomi enaki kot če dobiva premalo vode. Če voda ne odteka v zemljo, potem je lahko zemlja preveč potlačena ali pa ste preobilno zalivali lovorikovce. Če je zemlja potlačena pod rastlino, bo morda potrebno izkopati lovorikovec, razrahljati zemljo in mogoče dodati/nadomestiti s kvalitetno zemljo/substrati.
Če ste svoje lovorikovce preveč zalivali, potem prenehajte zalivati preobilno. Testirajte, kako vlažna je zemlja, tako da porinete prst v zemljo preden jih zalivate. Če je zemlja vlažna, potem ne potrebuje vode. V kolikor je mokra potem NE smete zalivati in preverite na vsake par dni, kako vlažna je zemlja.
Smaragdna cipresa:
Izgled napadene žive meje – ciprese (Thuja Smaragd)
Dolga leta so ciprese veljale kot trpežna živa meja, a zadnje čase ima vse več ljudi težave z njimi. Zaradi nekontroliranega uvoza sadik iz tujine, v željipo čim višjih zaslužkih, je prišlo v Sloveniji do epidemije škodljivca imenovanega južni brinov hrastnik (lat. Ovalisia Festiva). V kolikor se pravočasno opazi znake in pravilno ukrepa, se rastline lahko reši. Dostikrat pa se zgodi, da se celotna živa meja zaradi škodljivca posuši in lastniki nimajo druge možnosti, kot da jo nadomestijo s čim drugim.
Južni brinov hrastnik je hrošček, ki izleže ličinke, ki se prehranjujejo z jedrom rastline (plazijo se po vejah rastlin in jo znotraj izdolbejo). Drugi škodljivec, ki napada ciprese je podlubnik (lat. Phloeosinus aubei), ki pa napada ciprese predvsem v sušnih mesecih, ko so sadike najbolj ranljive. Oba škodljivca se da zatreti, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna so močna škropila.
V Sloveniji so bolezni cipres vedno bolj pogoste. Če ne ukrepamo dovolj hitro, se nam lahko posušijo vse sadike.
Za nasvet glede zdravljenja cipres nas lahko pokličete na 031/318-395
Naša spletna stran uporablja piškotke zato, da stran bolje deluje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več informacij>>
so naravni filter, saj absorbirajo prah in hrup
Zemlja veže vlago, tako da zalivanje okoli sadike je tudi zelo dobrodošlo (0,5 m naokoli). Nasledje pravilo je, da višja ko je rastlina, več vode potrebuje. Posebej bodite skrbni, če sadite sadike, ki niso bile predhodno posajene v lončkih, temveč ste jih dobili golih korenin. Sadike za živo mejo, ki so bile predhodno v lončkih, so manj občutljive in se hitreje ukoreninijo, a kjub temu potrebujejo na začetku posebno nego. Kritično je prvo obdobje, prva dva tedna, ko je potrebno rastline skoraj dnevno zalivati. Oziroma, če jih močno zalijete, lahko potem 2 dni izpustite. Vaša tla so prepustna, to pomeni, da preveč zalito ne mora biti. Voda vedno odteče.
