Katero izbrati?

Prodajamo več sort živih mej. Če ste želite zimzeleno živo mejo, nezahtevno in prilagojeno na naše okolje, a ne veste katero izbrati, potem ste prišli na pravi naslov. Glede na dolgoletne vrtnarske izkušnje, predlagamo da izberete ali Prunus laurocerasus (lovorikovec) ali Thuja occidentalis ‘Smaragd’. Da se boste lažje odločili, smo v  nadaljevanju predstavili njune prednosti in slabosti, celoten pregled pa najdete na koncu.

 

LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus)

lovorikovec-prunus-laurocerasus

Botanično ime: Prunus Laurocerasus

Slovensko ime: Lovorikovec

Lastnosti: hitro rastoč, zimzelen, trpežen na sušo, preprost za vzdrževanje

Sajenje: 3 sadike na meter

 

 

 

 

ZAKAJ IZBRATI LOVORIKOVEC?

  • hitro rastoč
  • zimzelen (celo leto ima lepo svetlo zeleno barvo)
  • cenovno ugoden
  • najboljša živa meja za senčne lege
  • odporen na vse vremenske razmere
  • nezahtevno vzdrževanje
  • ugajajo mu vsi tipi zemlje

OPIS:

Lovorikovec  (Prunus laurocerasus) je najhitreje rastoča zimzelena živa meja. Torej, če želimo hitro rastočo, zanesljivo rastlino za našo živo mejo, je lovorikovec prava izbira. Pomembna lastnost lovorikovca pri izbiri za živo mejo je tudi, da je praktično neprehoden po parih letih. Zatorej se ga lahko uporabi tudi namesto kovinske ali lesene ograje. Ciprese te funkcije ne opravljajo, saj se vedno lahko pride skozi dve sadiki, med tem, ko se lovorikovec tako preplete, da je nemogoče priti skozi odraslo živo mejo.

Lovorikovec ima velike, lepe liste, močne zelene barve, delujejo, kot da bi bili povoskani. in to prelepo barvo ohranja skozi celo leto. Lahko jih obrezujemo na obliko kocke, piramide, ali pa pravokotnik z več višinskimi nivoji. Skratka, je med najbolj preprostimi živimi mejami za vzdrževanje.

SAJENJE, RAST:

Lovorikovec bo rasel praktično v vsaki zemlji. Le kakšna preveč peščena, glinena ali premokra zemlja mu ne ustrezajo.

Lovorikovec bo rastel na najbolj južni legi, kjer bo imel cel dan sonce, ali pa v skoraj popolni senci. Velikokrat vidimo lovorikovec posajen pod kakšno ogromno drevo v parkih, kjer je v stalni senci, pa vseeno lepo uspeva, ali pa se ga uporablja za žive meje na jugu Italije, kjer so povprečne poletne temperature preko 30°C.

Lovorikovec zraste lahko do 5m visoko, tako da je primeren tudi za višje žive meje. Lahko se ga pa striže na 50cm in se s tem ohranja zelo nizko živo mejo (za razmejitev zelenjavnega vrta in zelenice recimo).

PODNEBJE:

Lovorikovec raste v podnebju,kjer je najmanj -25°C in največ 45°C. Je med najbolj odpornimi listavci na svetu.

BOLEZNI:

Lovorikovec na splošno ni dovzeten za bolezni. Najpogostejše bolezni lovorikovca sta listna luknjičavost (Botrytis cinerea) in pepelasta plesen, ki sta lahko ozdravljivi.

 

SMARAGDNA CIPRESA (Thuja occ. ‘Smaragd’) smaragdna-cipresa-ziva-meja

Botanično ime: Thuja occidentalis ‘Smaragd’

Slovensko ime: Smaragdna cipresa

Lastnosti: zimzelena, stožčasta oblika, nezahtevno vzdrževanje, sončne lege

Sajenje: 3 sadike na meter

 

 

 

 

OPIS:

Smaragdna cipresa (Thuja occ. ‘Smaragd’) je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin za živo mejo. Ljudje so navdušeni nad lepo stožčasto obliko rastline in relativno hitro rastjo. Največja prednost je ta, da je zelo malo dela z obrezovanjem te rastline. Sicer, ko odraste, nas čaka kar nekaj dela z njo (več v prispevku Smaragdne ciprese (klik)) , drugače pa velja za manj zahtevno rastlino. Ponaša se z lepo svetlo-zeleno barvo, katero ohrani skozi vso leto. Le pozimi postane zelena barva manj intenzivna, kar se pa nekje z mesecem majem popravi in dobi nazaj pravo barvo.

ZAKAJ IZBRATI SMARAGDNO CIPRESO?

  • zimzelena
  • eleganten izgled
  • izmed vseh cipres ima vrsta Smaragd najlepšo stožčasto obliko in je tudi najbolj kompaktna
  • nezahtevno vzdrževanje
  • cenovno ugodna
  • lahko je zelo ozka (do 30 cm)

SAJENJE, RAST:

Thujo occ. Smaragd , cipreso lahko posadimo v vsaka tla, vendar morajo biti odcedna. Prevelike količine vode lahko privedejo do bolezni, zaradi katerih se rastlina posuši. Koreninska gruda ne sme biti zakopana za več kot 2cm pod nivojem zemlje. Za več informacij o sajenju, nas kontaktirajte.

PODNEBJE:

Ciprese  rastejo  v podnebju,kjer je najmanj -25°C in največ 35°C. Za razliko med pravo cipreso (cipressus), ki ljubi vročino, je Thuja smaragd (smaragdna cipresa) ne prenese najbolje. Velikokrat se zaradi poletne suše, posuši kar veliko sadik po Sloveniji. To se da seveda preprečiti z rednim zalivanjem, tudi odraslih sadik, oziroma žive meje cipres. Zakaj pride do pomanjkanja hranil in vode pri odraslih cipresah sem pojasnil v rubriki Smaragdne ciprese, ki si jo lahko preberete TUKAJ.

BOLEZNI:

V zadnjih letih vedno več bolnih sadik ciprese (Thuja Smaragd), ki je posledica nekontroliranega uvoza rastlin. Zaradi sadik dvomljive kakovosti je prišlo do epidemije škodljivca, ki se imenuje južni brinov krasnik, oziroma latinsko Ovalisia Festiva. Hrošček izleže ličinke, ki se prehranjujejo z jedrom rastline (plazijo se po vejah rastlin in jo znotraj izdolbejo). Drugi škodljivec, ki napada ciprese je podlubnik (phloeosinus aubei), kateri pa napada ciprese predvsem v sušnih mesecih, ko so sadike najbolj ranljive. Oba škodljivca se da zatreti, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna so močna škropila.

 

PRIMERJAVA:

RAST: Lovorikovec raste hitreje kot cipresa.

VARNOST: Živa meja iz lovorikovca postane hitro neprehodna, živa meja iz smaragdnih cipres pa žal ne, saj se jo da med dvema cipresama vedno prečkati (bolj na tesno, a gre).

LEGA: Lovorikovec uspeva tako v senčni kot sončni legi, cipresa pa le v sončni. V senci začnejo ciprese stagnirati.

BARVA: Lovorikovec ohrani skozi celo leto lepšo barvo kot cipresa

BOLEZNI: Ciprese hitreje podležejo boleznim in se posušijo, lovorikovec je hitro ozdravljiv

OZKOST: Živa meja iz cipres je lahko ožja (30 cm) kot živa meja iz lovorikovca (35 cm)

OBLIKA: Smaragdne ciprese rastejo stožčasto, lovorikovci rastejo v obliki kvadra.

NAŠE MNENJE: Vsekakor priporočamo lovorikovec, saj je lepšega izgleda, manj dovzeten za bolezni in hitreje rastoč.

Nega in obrezovanje žive meje

Nega in obrezovanje žive meje

Nega živih mej ni zahtevna, če vemo kako in kdaj se je lotiti. Na podlagi dolgoletnih vrtnarskih izkušenj vam bomo v nadaljevanju podali nasvete, kako pravilno obrezovati žive meje, jih zalivati in kako ukrepati ob posameznih boleznih. Nasvete glede sajenja sadik pa si lahko preberete v rubrikah lovorikovci in smaragdne ciprese. V primeru vprašanj, nas lahko kadarkoli pokličete na 031/318-395 (Jure).

 

Obrezovanje živih mej

1. Lovorikovci:

Živa meja iz lovorikovca ni zahtevna za obrezovanje. Paziti moramo le, da se obrezovanja ne lotimo v vročem in/ali sušnem obdobju, saj se lahko sicer prirezani listi posušijo in odpadejo. 82283699

Žive meje iz lovorikovca ni potrebno obrezovati več kot enkrat letno, res pa je da jo moramo takrat porezati nekoliko več, saj lovorikovec letno zraste 30-60 cm. Lovorikovec dobro prenaša obrezovanje in tudi če ga močno porežemo, bo lepo zrasel nazaj.  Močno obrezovati je najbolje spomladi, ko lovorikovec začenja ponovno odganjati in bodo tako gole veje, ki so se pokazale ob močnem obrezovanju hitro prekrite z novimi poganjki. Lovorikovec preprosto porežite (oblikujte) na želeno višino  s škarjami za živo mejo (motornimi, električnimi ali ročnimi). V kolikor iz estetskega vidika ne želite toliko znižati žive meje, jo lahko mirne duše obrezujete večkrat letno. Priporočamo, da zadnje obrezovanje opravite do konca septembra, saj bo tako lovorikovec čez zimo lepši.

2. Smaragdne ciprese:

Smaragdne ciprese imajo lepo stožčasto rast, zato jih ljudje navadno pustijo, da zrastejo do določene višine, nato pa jim odbijejo vrhove. A to ni najbolj pravilno – če želimo spodbuditi gosto rast, je potrebno, sploh prva leta, obrezovati ciprese redno. Po enem letu priporočamo, da se poreže stranjske poganjke spomladi, potem ko že začne cipresa odganjati. Naslednje obrezovanje pa opravite junija (Pazite, da ne bo prevroče!) in obrežite cipreso po celotni višini. Pazite le, da ne poškodujete rastnega poganjka. Nadaljnja leta režite ciprese le ob straneh, dokler ne bodo dosegle želene višine.

Živo mejo lahko obrezujemo ob straneh in jo na ta način držimo na želeni širini. V kolikor želite imeti zelo ozko živo mejo, vam priporočamo, da jo obrezujete redno. Če jo boste kdaj pozabili daljši čas obrezati, se zna zgoditi, da bodo vejice v notranjosti porjavele in ko jo boste naslednjič malo močneje obrezali, izgled žive meje ne bo lep, saj bo, dokler ne zrastejo novi poganki, popolnoma rjava.

Paziti je potrebno tudi, da ne posegamo v starejši del rastline, kjer ni več zelenja. Na starih vejah se ne bodo razvili novi poganjki in videz žive meje bo tako za vedno pokvarjen.

Zalivanje

Na novo posajena živa meja potrebuje redno zalivanje. Pri sajenju sadik se pojavi »šok« zaradi menjave okolja. Ta šok se odpravi z močnim zalivanjem prve dni, da rastlina dobi potrebno količino vode.

zalivanje živa mejaZemlja veže vlago, tako da zalivanje okoli sadike je tudi zelo dobrodošlo (0,5 m naokoli). Nasledje pravilo je, da višja ko je rastlina, več vode potrebuje. Posebej bodite skrbni, če sadite sadike, ki niso bile predhodno posajene v lončkih, temveč ste jih dobili golih korenin. Sadike za živo mejo, ki so bile predhodno v lončkih,  so manj občutljive in se hitreje ukoreninijo, a kjub temu potrebujejo na začetku posebno nego. Kritično je prvo obdobje, prva dva tedna, ko je potrebno rastline skoraj dnevno zalivati. Oziroma, če jih močno zalijete, lahko potem 2 dni izpustite. Vaša tla so prepustna, to pomeni, da preveč zalito ne mora biti. Voda vedno odteče.

Simptomi premalo zalivanja so :

  • Suhi listi na vrhu rastline
  • Listi po celi rastlini se začnejo zvijati ali povešati

Bolezni

1. Lovorikovci:

Lovorikovec na splošno ni dovzeten za bolezni. Najpogostejše bolezni lovorikovca sta listna luknjičavost (Botrytis cinerea) in pepelasta plesen.

1.1. Listna luknjičavost lovorikovca (Botrytis cinerea) luknjicavost_lovorikovca-300x220

Znaki bolezni: listna luknjičavost se pojavi v deževnih letih zelo močno in naredi veliko škode. Na listih se pojavijo najprej okroglaste pegice, ki porumenijo, porjavijo in izpadejo. Izpadli deli listov poskrbijo za nadalnje okužbe.

Zatiranje: takoj po končanem cvetenju, ko  rastlina prične poganjati nove liste, te takoj zavarujemo pred boleznijo. To storimo tako, da rastline poškropimo z pripravkom na onsovi kaptana. V koliko imamo v bližini našega lovorikovca posajeno kakšno koščičasto sadno drevo ali okrasni mandlevec, moramo poškropiti tudi te rastline. Saj bi sicer škropljenjene ne dalo željenega rezultata, ker bi se bolezen vedno znova pojavljala. Napad bolezni pa nekoliko ublažimo tudi z obrezovanjem grmov, da niso preveč gosti. Saj se v gostem grmu dalj časa zadržuje vlaga, zaradi česar so ugodnejši pogoji za pojav bolezni. V jeseni, ko odvržejo koščičarji polovico listja, takrat ga pograbimo in sežgemo in koščičasto sadje kot okrasni mandljevec in lovorikovec poškropimo z bakrenim pripravkom. Škropljenje z istim pripravkom ponovimo še enkrat zgodaj spomladi, v fazi mirovanja rastlin.

1.2. Pepelasta pleasenprenos
Nastane zaradi preveč vlage. Je glivična okužba, katero zdravimo s posebnimi fungicidi.
Pepelasto plesen opazimo, ko listi posivijo, zgubijo lesk in zgleda, kot bi bili posuti s pepelom. Če opazite to na vaših sadikah je potrebno škropljenje z enim izmed fungicidov.  Bolezen je preprosto rešljiva, ponavadi že z enim tretmajem škropljenja.
Alternativa za škropljenje: Kalijev hidrogenkarbonat
1.3. Listi rumenijo in odpadajo

To so klasični simptomi pomanjkanja ali preobilja vode. To povzroča premalo ali preveč zalivanja in celo par dni brez vode v sušnem obdobju, povzroči, da začnejo listi na lovorikovcu rumeneti. Nobeden drug vzrok ne bo povzročil, da listi tako hitro rumenijo.

Premalo vode (sušno obdobje)
Listi bodo porumeneli in odpadli relativno hitro, če na novo zasajen lovorikovec ne dobiva dovolj vode v rastni sezoni (marec-oktober). Preverite, kako vlažna je zemlja v katero je zasajen lovorikovec. To naredite tako, da z roko oziroma prst zapičite v zemljo v katero je zasajen lovorikovec. Zemlja mora biti vlažna in NE mokra. V kolikor se zemlja pričenja sušiti, zalitje lovorikovce z dovolj vode, tako da le ta pride do korenin.

Preveč vode
Korenine lovorikovca začnejo gniti, v kolikor so izpostavljene dlje časa preobilju vode (voda stoji) . Običajno lahko zavohate gnil vonj, če lovorikovec skopljete iz zemlje.Če korenine gnijejo, potem voda ne prihaja do listov rastlin in so simptomi enaki kot če dobiva premalo vode.  Če voda ne odteka v zemljo, potem je lahko zemlja preveč potlačena ali pa ste preobilno zalivali lovorikovce. Če je zemlja potlačena pod rastlino, bo morda potrebno izkopati lovorikovec, razrahljati zemljo in mogoče dodati/nadomestiti s kvalitetno zemljo/substrati.

Če ste svoje lovorikovce preveč zalivali, potem prenehajte zalivati preobilno. Testirajte, kako vlažna je zemlja, tako da porinete prst v zemljo preden jih zalivate. Če je zemlja vlažna, potem ne potrebuje vode. V kolikor je mokra potem NE smete zalivati in preverite na vsake par dni, kako vlažna je zemlja.

Smaragdna cipresa:

sušenje žive meje, bolezni cipres
Izgled napadene žive meje – ciprese (Thuja Smaragd)

Dolga leta so ciprese veljale kot trpežna živa meja, a zadnje čase ima vse več ljudi težave z njimi. Zaradi nekontroliranega uvoza sadik iz tujine, v željipo čim višjih zaslužkih, je prišlo v Sloveniji do epidemije škodljivca imenovanega južni brinov hrastnik (lat. Ovalisia Festiva). V kolikor se pravočasno opazi znake in pravilno ukrepa, se rastline lahko reši. Dostikrat pa se zgodi, da se celotna živa meja zaradi škodljivca posuši in lastniki nimajo druge možnosti, kot da jo nadomestijo s čim drugim.

Južni brinov hrastnik je hrošček, ki izleže ličinke, ki se prehranjujejo z jedrom rastline (plazijo se po vejah rastlin in jo znotraj izdolbejo). Drugi škodljivec, ki napada ciprese je podlubnik (lat. Phloeosinus aubei), ki pa napada ciprese predvsem v sušnih mesecih, ko so sadike najbolj ranljive. Oba škodljivca se da zatreti, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna so močna škropila.

bolezni cipres, sušenje cipres
V Sloveniji so bolezni cipres vedno bolj pogoste. Če ne ukrepamo dovolj hitro, se nam lahko posušijo vse sadike.

Za nasvet glede zdravljenja cipres nas lahko pokličete na 031/318-395

 

Ciprese

Ciprese

Smaragdna cipresa (Thuja occidentalis ‘Smaragd’) je zimzelena rastlina, smaragdno zelene barve in stožčaste oblike. Zaradi svoje kompaktnosti in lepe goste rasti, je najbolj priljubljena sorta cipres. Lahko se jo sadi kot živo mejo ali pa posamično v gredice. Tudi z malo nege, lepo ohranja svojo obliko. Dolga leta so bile ciprese najbolj priljubljena rastlina za živo mejo. Žal pa zaradi nekontroliranega uvoza sadik prišlo do epidemije škodljivcev (več spodaj pod rubriko bolezni), ki povzročijo, da se ciprese posušijo.

    • Najboljše značilnosti: zimzelena, stožčasta oblika, lahko se jo obrezuje na različne oblike
    • Idealna za žive meje: 1.5m – 3m višine
    • Sajenje: 3 sadike na meter
    • Stopnja rasti: Povprečna | do 30cm letno
    • Lega: Normalna ali suha prst, sončna lega, prezimna po celi Sloveniji.
    • Bolezni: sušenje sadik zaradi škodljivcev južni brinov krasnik in podlubnik

 

 

 

Zakaj izbrati smaragdno cipreso za živo mejo?

  • zimzelena
  • eleganten izgled
  • izmed vseh cipres ima vrsta Smaragd najlepšo stožčasto obliko in je tudi najbolj kompaktna
  • nezahtevno vzdrževanje
  • cenovno ugodna
  • lahko je zelo ozka (do 30 cm)

Vzgoja

Mi smo privrženci »samo vzgoje« cipres, oziroma Thuje occidentalis ‘Smaragd’. Zavedamo se problema uvoženih sadik, zaradi prenosa bolezni znotraj EU regije in tudi zaradi ogromnih klimatskih razlik med državami izvora. Ali ste vedeli, da ciprese, uvožene iz sevene Nemčije ali Nizozemske, niso vajene zime? Kajti vpliv toplega morja, ki čez Alantik pride iz Karibov, pod Anglijo, čez Rokavski preliv, tako vpliva na vreme v prej omenjenih krajih, da so tam najnižje temperature okoli -5°C. Pri nas pa zima brez problema doseže temperature tudi pod -15°C, kar je prevelika razlika za mlade sadike. Ampak zima ni edini problem. Thujo Smaragd, oziroma po naše cipreso lahko grozno prizadene tudi suša in vročina. Kljub vplivu morja pozimi na Nizozemskem in S.Nemčiji, sta pa ti dve državi že tako na severu, da poleti nimajo tako vročih, sušnih vročih mesecev, kot pri nas. Tu je zopet razlike okoli 5°C, kar igra pri mladih sadikah ogromno vlogo.
V redu, ne bomo uvažali iz Nizozemske in severne Nemčije. Kaj pa Madžarska? Kar 70% cipres v Sloveniji je uvoženih z Madžarske, oziroma Panonske nižine. Vse lepo in prav, vendar kje se zatakne? Pri zalivanju. Madžari imajo pri drevesnicah, kjer vzgajajo rastline, neomejene količine vode. S tem, ko zalivajo rastline vsak dan, poskrbijo, da hitreje rastejo in prej dosežejo želeno višino za prodajo. Thuja Smaragd (smaragdna cipresa)Ampak, ko tako rastlino posadiš pri nas in se spozabiš, greš na vikend, ali na dopust za samo 1 teden, je ravno dovolj šoka za cipreso, da počasi odmre. Sadike vajene stalne prisotnosti vlage, so zelo problematične, za vse, ki nimajo doma avtomatskega zalivalnega sistema.

Naše ciprese (Thuja occ. Smaragd) so vzgojene pri nas, v naših tleh in niso dodatno zalivane. Kolikor je padavin, toliko vode dobijo. Razen v daljših sušnih obdobjih, takrat jih seveda zalijemo. Vse sadike smo vzgojili sami , tako da so popolnoma prilagojene na naše podnebne razmere. S hranili ne pretiravamo, precej raje vidimo, da sadika dobi hranil, kolikor jih potrebuje in se jo dodatno pognoji šele, ko je posajena v nov vrt. Takrat, če jo pognojimo pri sajenju , bodo sadike bujno pognale in se dodobra ukoreninile na novi lokaciji.

smaragdne ciprese

Opozorila pred nakupom

Smaragdne ciprese (Thuja occidentalis Smaragd) potrebujejo veliko svetlobe in vode za preživetje.  Velik problem tega priljubljenega iglavca je ta, da jih je potrebno saditi precej skupaj, da zastrejo pogled (zaradi njihove ozke forme). S tem, ko jih posadimo 2,3 ali celo več na tekoči meter, se z leti začnejo med seboj boriti za obstanek, kajti iglavec cipresa, oziroma thuja smaragd ima precej omejen koreninski sistem. Recimo pri kakšni alternativni živi meji, kot je lovorikovec (Prunus laurocerasus) tega problema ni, ker lovorikovec požene korenine globoko tudi do 3m globoko in 3m široko. S to »inteligenco« lovorikovec išče hranila v zemlji in s tem preživi. Ciprese pa imajo zelo plitek koreninski sistem, nič globji od pol metra (tiste debele korenine ne štejejo, ker so samo oporne. Štejejo samo in izključno tanke koreninice – kapilare, saj te črpajo hranila iz zemlje. Velikokrat se torej pojavi, da ciprese ko končno dosežejo željeno višino in širino (recimo 2,5m visoko), je že koreninski sistem tako prepleten med seboj, da si dobesedno kradejo hranila iz zemlje. Kmalu to ni več kraja, ampak popolno upostošenje tal pod seboj. Tako, da je potrebno nujno gnojenje, vsaj 2× letno. Ampak samo gnojenje z mineralnimi gnojili velikorat ni dovolj. je potrebno še malo odkopat okoli koreninskega sistema in nadomestiti »izropano« zemljo, z svežim humuesem. Tako početje je nujno za lep izgled žive meje iz cipres, vsake 2 leti, ko odrastejo. »majhnost« koreninskega sistema je opaziti tudi pri kakšen južnem snegu, ali močnem vetru, ko višje sadike cipres preprosto prevrne, ali celo izpuli iz zemlje.

Nega in gnojenje

Thuja smaragd (cipresa) potrebuje veliko gnojil, zaradi prej predstavljenega problema črpanja zemlje okoli svojega majnhega koreninskega sistema. Kot sem že prej omenil, je potrebno pri odraslih sadikah, vsake par let odkopati predel okoli korenin in ga nadomestiti z novim humusom, mešanim z preležanim hlevskim gnojem, v razmerju  10:2 (na 10 lopat zemlje, lahko dodamo 2 lopati gnoja). Mineralna gnojila, katera smemo dodajati, pa so skoraj preveč specifična, da bi posplošeno predlagal kakšnega, saj zelo vpliva, koliko so sadike  stare, na kakšni podlagi rastejo, lega (sonce, sence, pol senca). Če boste imeli dodatna vprašanja glede gnojenja ciprese thuja smaragd, nam lahko pošljete mail, ali nas pokličete. Z veseljem vam bomo svetovali.

Okoli vsake ciprese (thuja smaragd), ki jo posadimo, predlagamo da se po zaključenem sajenju, na površino okoli sadike, doda okrasno lubje. Lubje bo pomagalo uravnavati PH tal in bo zadrževalo vlago. V primeru, da imate namakalni sistem, je potrebno preverjati, če se pod lubjem, okoli cipres, ne zadržuje stalna vlaga. Tla se morajo nujno vsake par dni presušiti, drugače lahko stalna vlaga prinese nove bolezni rastlinam, kot so glivične okužbe sadik in raznovrstne plesni.

Bolezni

sušenje žive meje
izgled napadene žive meje ciprese (Thuja Smaragd)

Zelo pomembna rubrika, saj je v zadnjih letih vedno več bolanih sadik ciprese (thuje smaragd). Zaradi nekontroliranega uvoza rastlin, sedaj razhaja epidemija škodljivca, ki se imenuje južni brinov krasnik, oziroma latinsko (Ovalisia Festiva). Hrošček izleže ličinke, ki se prehranjujejo z jedrom rastline (plazijo se po vejah rastlin in jo znotraj izdolbejo). Drugi škodljivec, ki napada ciprese je podlubnik (phloeosinus aubei), kateri pa napada ciprese predvsem v sušnih mesecih, ko so sadike najbolj ranljive. Oba škodljivca se da zatreti, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna so močna škropila.

Ciprese bolezni
ličinke
bolezni cipres -hrošček (Ovalisia festiva), ki napada ciprese
hrošček (Ovalisia festiva), ki napada ciprese

 

SKLEP:

Smaragdne ciprese (Thuja Smaragd) so še vedno med najbolj priljubljenimi živimi mejami. Ravnajte skrbno in pravilno izberite sadike domačega porekla ter pazite na pripravo tal pri sajenju. Za tiste, ki bi pa radi živo mejo, s katero je manj vzdrževanja, pa priporočamo Prunus laurocerasus (lovorikovec).