Ali je bolje zasaditi nizke sadike za živo mejo ali višje?

Priporočamo zasaditev sadik višine vsaj 80-100 cm. Sadike takšne višine imajo dobro razvito koreninsko grudo, kar je pomembno za nadaljnji hitrejši razvoj. Sadike, ki so višje, pa so že bolj občutljive za presajanje in se lahko zgodi, da se ob pomanjkanju ustrezne nege (zalivanje) ne ukoreninijo in se posledično posušijo.

Višina 80-100 cm je tudi najboljši kompromis med ceno in časom, ki ga taka živa meja potrebuje, da se hitro zgosti. V kolikor zasadite manjše sadike, saj se lahko zgodi, da preteče nekaj let, preden se živa meja zgosti in zraste v funkcionalno živo mejo.

Ali lovorikovec pomaga okolju?

Lovorikovec je prijazen do živali saj je odlično skrivališče za ptice, ježke, veverice in ostale majhne živali. Poleg tega, da je prijazen do živali, pa čisti tudi onesnažen zrak. Živa meja iz lovorikovca zelo prispeva k čistejšemu zraku, saj filtrira onesnažene delce. To se pozna sploh pri hišah, ki so blizu ceste. Več o tem, kako živa meja izboljša življenjsko okolje,pa si lahko preberete TUKAJ.

Ali lahko koreninski sistem lovorikovca poškoduje hišo?

Lovorikovec ne zraste toliko, da bi predstavljal problem za hišo. Korenine rastejo sorazmerno z deblom, ki ga morajo podpirati, tako da bolj kot lovorikovec pustite rasti, večji koreninski sistem bo imel. Kljub temu pa ne razvije tako močnega koreninskega sistema kot npr. parkovna drevesa (hrast, lipa ipd.).

Ali je lovorikovec strupen?

Prunus laurocerasus je uvrščen v C kategorijo na seznamu potencialno strupenih rastlin, ki je bil narejen s strani hortikulturnega združenja Horticultural Trade Association. Pri čemer so z A klasificirane najbolj škodljive rastline, s C pa najmanj škodljive.
V skupini C so tudi naslednje rastline: bršljan, teloh, volčji bob in lobelija.
Bolj od lovorikovca so strupene naslednje rastline: tisa, navadni volčin in naprstec.

Za živino so strupeni vse deli lovorikovca, za ljudi pa le seme, ki se nahaja v jagodi. Seme povzroči slabost in razdražen želodec. Do takšne zastrupitve pa na splošno zelo težko pride, saj se cvetove in jagode ponavadi prej odreže, preden se tvori seme.

Obstaja izredno malo primerov, da bi prišlo pri ljudeh do zastrupitve z živo mejo iz lovorikovca. Čeprav je ta sorta žive meje zelo pogosta, ni poročil o kakšnih resnejših primerih (govorimo v svetovnem merilu, ne le na ravni Slovenije). Kljub temu pa priporočamo, da se žive meje iz lovorikovca ne sadi kjer se pasejo ovce in ostala živina.

Nekateri izmed na novo zasajenih lovorikovcev se niso prijeli, nekateri so se. Kaj je problem?

Zdi se, da imajo lovorikovci problem s ukoreninjanjem. To se lahko zgodi zaradi slabe zasaditve rastlin ali zaradi nepravilnega zalivanja (preveč ali premalo vode). Tudi če za vse rastline skrbite enako, če so pogoji težki, bodo nekatere rastline odmrle prej kot druge.

Pomembno je ugotoviti in rešiti problem, preden odmre še več rastlin. Več o negi rastlin si lahko prebereta na TEJ povezavi. V kolikor pa potrebujete nasvet, pa nas lahko kontaktirate na info@zivameja.com.

Listi na novo zasajenem lovorikovcu rumenijo in odpadajo. Kje je težava?

To so klasični simptomi pomanjkanja ali preobilje vode. To povzroča premalo ali preveč zalivanja in celo par dni brez vode v sušnem obdobju, povzroči, da začnejo listi na lovorikovcu rumeneti. Nobeden drug vzrok ne bo povzročil, da listi tako hitro rumenijo.

Premalo vode (sušno obdobje)
Listi bodo porumeneli in odpadli relativno hitro, če na novo zasajen lovorikovec ne dobiva dovolj vode v rastni sezoni (marec-oktober). Preverite, kako vlažna je zemlja v katero je zasajen lovorikovec. To naredite tako, da z roko oziroma prst zapičite v zemljo v katero je zasajen lovorikovec. Zemlja mora biti vlažna in NE mokra. V kolikor se zemlja pričenja sušiti, zalitje lovorikovce z dovolj vode, tako da le ta pride do korenin.

Preveč vode
Korenine lovorikovca začnejo gniti, v kolikor so izpostavljene dlje časa preobilju vode (voda stoji) . Običajno lahko zavohate gnil vonj, če lovorikovec skopljete iz zemlje.Če korenine gnijejo, potem voda ne prihaja do listov rastlin in so simptomi enaki kot če dobiva premalo vode.  Če voda ne odteka v zemljo, potem je lahko zemlja preveč potlačena ali pa ste preobilno zalivali lovorikovce. Če je zemlja potlačena pod rastlino, bo morda potrebno izkopati lovorikovec, razrahljati zemljo in mogoče dodati/nadomestiti s kvalitetno zemljo/substrati.

Če ste svoje lovorikovce preveč zalivali, potem prenehajte zalivati preobilno. Testirajte, kako vlažna je zemlja, tako da porinete prst v zemljo preden jih zalivate. Če je zemlja vlažna, potem ne potrebuje vode. V kolikor je mokra potem NE smete zalivati in preverite na vsake par dni, kako vlažna je zemlja.

Ali bo lovorikovec zrasel nazaj, če ga močno porežemo?

Da, načeloma lahko lovorikovec porežemo do štora in bo zrasel nazaj. Močno lahko porežemo tudi stranice žive meje in bo le ta zrasla nazaj. Močno obrezovati je najbolje pozno spomladi, ko lovorikovec začenja ponovno odganjati in bodo tako gole veje, ki so se pokazale ob močnem obrezovanju hitro prekrite z novimi poganjki.