Ali lovorikovec pomaga okolju?

Lovorikovec je prijazen do živali saj je odlično skrivališče za ptice, ježke, veverice in ostale majhne živali. Poleg tega, da je prijazen do živali, pa čisti tudi onesnažen zrak. Živa meja iz lovorikovca zelo prispeva k čistejšemu zraku, saj filtrira onesnažene delce. To se pozna sploh pri hišah, ki so blizu ceste. Več o tem, kako živa meja izboljša življenjsko okolje,pa si lahko preberete TUKAJ.

Ali lahko koreninski sistem lovorikovca poškoduje hišo?

Lovorikovec ne zraste toliko, da bi predstavljal problem za hišo. Korenine rastejo sorazmerno z deblom, ki ga morajo podpirati, tako da bolj kot lovorikovec pustite rasti, večji koreninski sistem bo imel. Kljub temu pa ne razvije tako močnega koreninskega sistema kot npr. parkovna drevesa (hrast, lipa ipd.).

Ali je lovorikovec strupen?

Prunus laurocerasus je uvrščen v C kategorijo na seznamu potencialno strupenih rastlin, ki je bil narejen s strani hortikulturnega združenja Horticultural Trade Association. Pri čemer so z A klasificirane najbolj škodljive rastline, s C pa najmanj škodljive.
V skupini C so tudi naslednje rastline: bršljan, teloh, volčji bob in lobelija.
Bolj od lovorikovca so strupene naslednje rastline: tisa, navadni volčin in naprstec.

Za živino so strupeni vse deli lovorikovca, za ljudi pa le seme, ki se nahaja v jagodi. Seme povzroči slabost in razdražen želodec. Do takšne zastrupitve pa na splošno zelo težko pride, saj se cvetove in jagode ponavadi prej odreže, preden se tvori seme.

Obstaja izredno malo primerov, da bi prišlo pri ljudeh do zastrupitve z živo mejo iz lovorikovca. Čeprav je ta sorta žive meje zelo pogosta, ni poročil o kakšnih resnejših primerih (govorimo v svetovnem merilu, ne le na ravni Slovenije). Kljub temu pa priporočamo, da se žive meje iz lovorikovca ne sadi kjer se pasejo ovce in ostala živina.