Lovorikovec Novita (80-100cm)
10,90€
Širokolistni lovorikovec Novita (Prunus Laurocerasus Novita) je zelo priljubljena sorta lovorikovca za živa meja v Evropi. Ima velike voskaste zelene liste, mladi poganjki pa so svetlo zelene barve. Raste hitro in gosto, je nezahteven za vzdrževanje. Zaradi hitre rasti imamo lahko vzpostavljeno neprehodno živo mejo v zelo kratkem času.
Velikost: 1,3-3,5m, širina od 80cm do 2m
Sajenje: 2-3 sadike na tekoči meter
Stopnja rasti: hitra /30-60cm na leto/
Lega: sončna, polsenčna, senčna
Prezimnost: do -25°C
Višina sadike: 80-100cm
Opis
ZAKAJ IZBRATI LOVORIKOVEC NOVITA?
- Moderna živa meja
- Alternativa cipresam
- Hitrorastoča živa meja
- Zimzelena
- Mesnati voskasti zeleni listi
- Hitro vzpostavljena neprehodna živa meja
- Nezahteven za vzdrževanje
Zakaj je lovorikovec Novita primeren za živo mejo
Lovorikovec Novita ima številne lastnosti in prednosti, zaradi katerih je izredno primerna rastlina žive meje.
- So hitro rastoče žive meje za zasebnost. Če niste ljubitelj živih mej iz iglavcev, je lovorikovec primeren zimzelen listavec, ki bo v hipu ustvaril gosto živo mejo
- Lahko jih močno porežemo, v kolikor se nam razraste in še vedno se ob obrastel v gosto živo mejo
- Rastlina dobro uspeva na številnih vrstah tal, sončni, senčni ali polsenčni legi. Pogosto se jih tudi posadi pod krošnje dreves, kjer tudi brez problema uspevajo.
- Lovorikovec dobro prenaša hladne temperature, zaradi česar je idealna rastlina za živo mejo slovenske zime
- Lovorikovec je nezahtevna rastlina za vzdrževanje, obrezovanje potrebuje 1x do 2x na leto odvisno od željene oblike in višine na kateri ga želite imeti. Višino lahko držimo tudi na 1,5m
- Dosežejo višino 3,5m, zato so primerni tudi za višje žive meje, pri taki višini pazimo na dovolj odmika od meje ob sami zasaditvi
- Zelo učinkoviti pri zmanjševanju hrupa in onesnaževanja, kakor tudi vetra, primerni za v bližino prometnih cest
Primerna tla za lovorikovec
Lovorikovec dobro uspeva na številnih vrstah tal, raje pa ima rodovitna, dobro odcedna tla. Čudovito uspeva na sončni ali polsenčni legi. Prenaša tudi senčno lego, vendar v teh pogojih raste počasneje. Lovorikovec ne zasajamo tam, kjer stoji voda oziroma ne odteka, ker lahko pride do gnitja koreninskega sistema.
Kako posadimo lovorikovec
- Določimo, kje želimo imeti živo mejo, preverimo ali so tla odcedna.
- Skopljemo luknjo ali jarek, 10-20cm širši kakor je lonec v katerem ste kupili lovorikovec.
- Jarek naj bo malo globlji od lonca, zemljo na dnu jarka razrahljamo in jo pognojimo s kompostom ali večnamenskim gnojilom, tako bodo korenine lažje in hitreje odgnale.
- Pripravimo globino jarka na toliko kolikor je visoka gruda rastline oziroma 1-2cm nižje, tako da bo gruda malo prekrita z zemljo.
- Jarek napolnimo z zemljo, hkrati pa z rokami ali stopali zemljo potlačimo, tako da se sama gruda stabilizira. V kolikor to naredimo pravilno, lovorikovec ne potrebuje nobene opore.
- Novo posajen lovorikovec zadostno zalivamo obdobju 1-1,5 leta, toliko da se vzpostavi močan koreninski sistem. Kasnejše zalivanje načeloma ni potrebno, vendar v kolikor želite čimhitrejšo rast žive meje, bo zalivanje seveda pomagalo.
Razmik med lovorikovci
Razdalja med rastlinami je odvisna od učinka, ki ga želite ustvariti na svojem vrtu, ter kako gosto živo mejo želite ustvariti. Priporočamo sajenje 2-3 sadik na meter, več kot jih je na meter, hitreje bo vzpostavljena neprehodna gosta živa meja. V kolikor je razdalja med sadikami prevelika, lahko pride do tega, da bodo spodaj luknje, skozi katere so bo videlo. Upoštevati moramo tudi odmik od meje parcele, v kolikor želimo živo mejo na primer 2 metra višine, bo njena minimalna širina cca. 80-100cm, tako da naj bo odmik vsaj 40cm od meje.
Nega in nasveti za lovorikovec
Lovorikovec je odporna zimzelena rastlina, ki zahteva zelo malo vzdrževanja. Zalivajte ga v dolgih sušnih sezonah, da se zemlja ne posuši, saj rastlina ne prenaša suhe zemlje. Pozimi nanesite nekaj granuliranega gnojila ali komposta okoli dna rastline. Če želite svoji živi meji iz lovorikovca dati lep videz, jo obrežite enkrat do dvakrat na leto. S tem kontroliramo širino in ne dovolimo, da živa meja raste preširoko. Prvo obrezovanje opravite aprila. Obrežite živo mejo tako, da je ob dnu nekoliko širša. Če imate raje ravne linije , na dveh koncih žive meje napnite vrvico, katera bo vodilo za obrezovanje. Sredi junija/julija lahko po prirastki lahko opravite drugo obrazovanje. Načeloma lahko lovorikovec porežemo kadarkoli, pazimo samo da cca dva tedna ni nobene zmrzali, to je tolikor kolikor mladi rez potrebuje da se zaceli.