Prodajamo več sort živih mej. Če ste želite zimzeleno živo mejo, nezahtevno in prilagojeno na naše okolje, a ne veste katero izbrati, potem ste prišli na pravi naslov. Glede na dolgoletne vrtnarske izkušnje, predlagamo da izberete ali Prunus laurocerasus (lovorikovec) ali Thuja occidentalis ‘Smaragd’. Da se boste lažje odločili, smo v  nadaljevanju predstavili njune prednosti in slabosti, celoten pregled pa najdete na koncu.

 

LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus)

Botanično ime: Prunus Laurocerasus Slovensko ime: Lovorikovec Lastnosti: hitro rastoč, zimzelen, trpežen na sušo, preprost za vzdrževanje Sajenje: 3 sadike na meter        

ZAKAJ IZBRATI LOVORIKOVEC?

• hitro rastoč
• zimzelen (celo leto ima lepo svetlo zeleno barvo)
• cenovno ugoden
• najboljša živa meja za senčne lege
• odporen na vse vremenske razmere
• nezahtevno vzdrževanje
• ugajajo mu vsi tipi zemlje

OPIS:

Lovorikovec  (Prunus laurocerasus) je najhitreje rastoča zimzelena živa meja. Torej, če želimo hitro rastočo, zanesljivo rastlino za našo živo mejo, je lovorikovec prava izbira. Pomembna lastnost lovorikovca pri izbiri za živo mejo je tudi, da je praktično neprehoden po parih letih. Zatorej se ga lahko uporabi tudi namesto kovinske ali lesene ograje. Ciprese te funkcije ne opravljajo, saj se vedno lahko pride skozi dve sadiki, med tem, ko se lovorikovec tako preplete, da je nemogoče priti skozi odraslo živo mejo.

Lovorikovec ima velike, lepe liste, močne zelene barve, delujejo, kot da bi bili povoskani. in to prelepo barvo ohranja skozi celo leto. Lahko jih obrezujemo na obliko kocke, piramide, ali pa pravokotnik z več višinskimi nivoji. Skratka, je med najbolj preprostimi živimi mejami za vzdrževanje.

SAJENJE, RAST:

Lovorikovec bo rasel praktično v vsaki zemlji. Le kakšna preveč peščena, glinena ali premokra zemlja mu ne ustrezajo.

Lovorikovec bo rastel na najbolj južni legi, kjer bo imel cel dan sonce, ali pa v skoraj popolni senci. Velikokrat vidimo lovorikovec posajen pod kakšno ogromno drevo v parkih, kjer je v stalni senci, pa vseeno lepo uspeva, ali pa se ga uporablja za žive meje na jugu Italije, kjer so povprečne poletne temperature preko 30°C.

Lovorikovec zraste lahko do 5m visoko, tako da je primeren tudi za višje žive meje. Lahko se ga pa striže na 50cm in se s tem ohranja zelo nizko živo mejo (za razmejitev zelenjavnega vrta in zelenice recimo).

PODNEBJE:

Lovorikovec raste v podnebju,kjer je najmanj -25°C in največ 45°C. Je med najbolj odpornimi listavci na svetu.

BOLEZNI:

Lovorikovec na splošno ni dovzeten za bolezni. Najpogostejše bolezni lovorikovca sta listna luknjičavost (Botrytis cinerea) in pepelasta plesen, ki sta lahko ozdravljivi.

 

SMARAGDNA CIPRESA (Thuja occ. ‘Smaragd’) 

Botanično ime: Thuja occidentalis ‘Smaragd’ Slovensko ime: Smaragdna cipresa Lastnosti: zimzelena, stožčasta oblika, nezahtevno vzdrževanje, sončne lege Sajenje: 3 sadike na meter        

OPIS:

Smaragdna cipresa (Thuja occ. ‘Smaragd’) je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin za živo mejo. Ljudje so navdušeni nad lepo stožčasto obliko rastline in relativno hitro rastjo. Največja prednost je ta, da je zelo malo dela z obrezovanjem te rastline. Sicer, ko odraste, nas čaka kar nekaj dela z njo (več v prispevku Smaragdne ciprese (klik)) , drugače pa velja za manj zahtevno rastlino. Ponaša se z lepo svetlo-zeleno barvo, katero ohrani skozi vso leto. Le pozimi postane zelena barva manj intenzivna, kar se pa nekje z mesecem majem popravi in dobi nazaj pravo barvo.

ZAKAJ IZBRATI SMARAGDNO CIPRESO?

• zimzelena
• eleganten izgled
• izmed vseh cipres ima vrsta Smaragd najlepšo stožčasto obliko in je tudi najbolj kompaktna
• nezahtevno vzdrževanje
• cenovno ugodna
• lahko je zelo ozka (do 30 cm)

SAJENJE, RAST:

Thujo occ. Smaragd , cipreso lahko posadimo v vsaka tla, vendar morajo biti odcedna. Prevelike količine vode lahko privedejo do bolezni, zaradi katerih se rastlina posuši. Koreninska gruda ne sme biti zakopana za več kot 2cm pod nivojem zemlje. Za več informacij o sajenju, nas kontaktirajte.

PODNEBJE:

Ciprese  rastejo  v podnebju,kjer je najmanj -25°C in največ 35°C. Za razliko med pravo cipreso (cipressus), ki ljubi vročino, je Thuja smaragd (smaragdna cipresa) ne prenese najbolje. Velikokrat se zaradi poletne suše, posuši kar veliko sadik po Sloveniji. To se da seveda preprečiti z rednim zalivanjem, tudi odraslih sadik, oziroma žive meje cipres. Zakaj pride do pomanjkanja hranil in vode pri odraslih cipresah sem pojasnil v rubriki Smaragdne ciprese, ki si jo lahko preberete TUKAJ.

BOLEZNI:

V zadnjih letih vedno več bolnih sadik ciprese (Thuja Smaragd), ki je posledica nekontroliranega uvoza rastlin. Zaradi sadik dvomljive kakovosti je prišlo do epidemije škodljivca, ki se imenuje južni brinov krasnik, oziroma latinsko Ovalisia Festiva. Hrošček izleže ličinke, ki se prehranjujejo z jedrom rastline (plazijo se po vejah rastlin in jo znotraj izdolbejo). Drugi škodljivec, ki napada ciprese je podlubnik (phloeosinus aubei), kateri pa napada ciprese predvsem v sušnih mesecih, ko so sadike najbolj ranljive. Oba škodljivca se da zatreti, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna so močna škropila.

 

PRIMERJAVA:

RAST: Lovorikovec raste hitreje kot cipresa.

VARNOST: Živa meja iz lovorikovca postane hitro neprehodna, živa meja iz smaragdnih cipres pa žal ne, saj se jo da med dvema cipresama vedno prečkati (bolj na tesno, a gre).

LEGA: Lovorikovec uspeva tako v senčni kot sončni legi, cipresa pa le v sončni. V senci začnejo ciprese stagnirati.

BARVA: Lovorikovec ohrani skozi celo leto lepšo barvo kot cipresa

BOLEZNI: Ciprese hitreje podležejo boleznim in se posušijo, lovorikovec je hitro ozdravljiv

OZKOST: Živa meja iz cipres je lahko ožja (30 cm) kot živa meja iz lovorikovca (35 cm)

OBLIKA: Smaragdne ciprese rastejo stožčasto, lovorikovci rastejo v obliki kvadra.

NAŠE MNENJE: Vsekakor priporočamo lovorikovec, saj je lepšega izgleda, manj dovzeten za bolezni in hitreje rastoč.