Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je ena najprimernejših rastlin za živo mejo.  Veliki svetleči listi ustvarijo eleganten videz in se lepo dopolnjujejo z ostalim zelenjem v vrtu. Zaradi košate rasti je živa meja iz lovorikovca primerna za zastiranje, poleg tega pa tudi zmanjšuje hrup in ublaži veter. Lovorikovec je zimzelena rastlina in hitro rastoča, tako v višino kot širino. Lovorikovec je v Evropi zelo priljubljen. Veliki Britaniji je lovorikovec najbolj popularna rastlina za živo mejo, zelo radi pa ga sadijo tudi Italijani in Španci.

• Najboljše značilnosti: zimzeleni listi, zanimiv celo leto, beli cvetovi, nudi zavetje pticam in manjšim živalim
• Idealen za žive meje: 1.5m – 5m višine
• Sajenje: 3 sadike na meter
• Stopnja rasti: povprečna do hitra | 30-60cm letno
• Lega: normalna ali suha prst, sonce ali senca, prezimen po celi Sloveniji.
• Bolezni: lažje oblike, preprosto ozdravljive s škropili

        KAZALO:

1. Zakaj izbrati lovorikovce za živo mejo?
2. Živa meja iz lovorikovca – opis
3. Sajenje lovorikovcev
4. Odgovori na najpogostejša vprašanja – lovorikovec (FAQ)

Zakaj izbrati lovorikovce za živo mejo?

• Zimzelena živa meja, ki ni iglavec
• Dobro prenaša onesna­žen zrak, mestno okolje in sol
• Hitrorastoča živa meja
• Odporen proti boleznim (ciprese v zadnjih letih napada veliko bolezni, katere je težko sanirati)
• Tolerira vetrovno okolje
• Raste v večini tal
• Poceni živa meja
• Poživi okolico s svojimi velikimi, zelenimi  povoskanimi listi
• Dobro prenaša obrezovanje
• Idealne velikosti za polno funkcionalno živo mejo že v enem letu (če kupite naše, ki so gosto raščeni)

Živa meja iz lovorikovca – opis

Lovorikovec  (Prunus laurocerasus) je najhitreje rastoča zimzelena živa meja. Torej, če želimo hitro rastočo, zanesljivo rastlino za našo živo mejo, je lovorikovec prava izbira. Pomembna lastnost lovorikovca pri izbiri za živo mejo je tudi, da je praktično neprehoden po parih letih. Zatorej se ga lahko uporabi tudi namesto kovinske ali lesene ograje. Ciprese te funkcije ne opravljajo, saj se vedno lahko pride skozi dve sadiki, med tem, ko se lovorikovec tako preplete, da je nemogoče priti skozi odraslo živo mejo.

Lovorikovec ima velike, lepe liste, močne zelene barve, delujejo, kot da bi bili povoskani. in to prelepo barvo ohranja skozi celo leto. Lahko jih obrezujemo na obliko kocke, piramide, ali pa pravokotnik z več višinskimi nivoji. Skratka, je med najbolj preprostimi živimi mejami za vzdrževanje.

RAST:

Lovorikovec bo rasel praktično v vsaki zemlji. Le kakšna preveč peščena, glinena ali premokra zemlja mu ne ustrezajo.Lovorikovec bo rasel na najbolj južni legi, kjer bo imel cel dan sonce, ali pa v skoraj popolni senci.

Velikokrat vidimo lovorikovec posajen pod kakšno ogromno drevo v parkih, kjer je v stalni senci, pa vseeno lepo uspeva, ali pa se ga uporablja za žive meje na jugu Italije, kjer so povprečne poletne temperature preko 30°C.

Lovorikovec zraste lahko do 5m visoko, tako da je primeren tudi za višje žive meje. Lahko se ga pa striže na 50cm in se s tem ohranja zelo nizko živo mejo (za razmejitev zelenjavnega vrta in zelenice recimo).

PODNEBJE:

Lovorikovec raste v podnebju,kjer je najmanj -25°C in največ 45°C. Je med najbolj odpornimi listavci na svetu.

BOLEZNI:

Lovorikovec na splošno ni dovzeten za bolezni. Najpogostejše bolezni lovorikovca sta listna luknjičavost (Botrytis cinerea) in pepelasta plesen.

Znaki listne luknjičavosti (Botrytis cinerea): Listna luknjičavost se pojavi ponavadi v deževnih letih. Na listih se pojavijo najprej okroglaste pegice, ki porumenijo, porjavijo in izpadejo. Izpadli deli listov poskrbijo za nadalnje okužbe. Zdravljenje: Škropljenje z bakrenim pripravkom.

Znaki pepelaste plesni: Pepelasta plesen nastane zaradi preveč vlage.Je glivična okužba, katero zdravimo s posebnimi fungicidi. Pepelasto plesen opazimo, ko listi posivijo, izgubijo lesk in izgledajo, kot bi bili posuti s pepelom. Zdravljenje: Škropljenje s fungicidom.

 

 Sajenje žive meje iz lovorikovcev

Zasaditev žive meje iz lovorikovca je preprosta, vendar je pomembno, da se zasaditev izvrši pravilno, saj to vpliva na rast žive meje.

POTEK ZASADITVE

1. Pripravite površino, kjer boste zasadili živo mejo.

Odstranite travo, plevel in rastline s površine, kjer boste zasadili živo mejo. Površino, kjer boste sadili živo mejo lahko očistite tudi z grabljami in lopato. Kompostirajte material, ki se je nabral, vendar ga ne uporabite pri zasaditvi lovorikovcev.

2. Skopljite luknjo/jarek

Skopljite luknjo, ki je široka za cca. 50 cm in globoka 5 cm več kot je koreninska gruda lovorikovca. Pomembno je, da na dnu luknje zemljo razrahljate (20-30cm), saj tako koreninam lovorikovca pomagate, da se hitreje in bolje ukoreninijo.

Če sadite lovorikovce 40 cm narazen, potem je smiselno, da skopljete jarek, saj je lažje kopati po dolžini, kot vsako luknjo posebej. Kot piše zgoraj, tudi tukaj razrahljajte zemljo na dnu, za boljše ukoreninjenje lovorikovca. Če boste jarek kopati z bagrom, potem skopljite malo globji jarek (50 cm), saj lahko žlica bagra potlači zemljo in jo naredi zbito, kar pomeni, da voda ne bo dobro odtekala. Jarek nato napolnite s kvalitetno zemljo.

Če imate že kvalitetno zemljo, v katero boste sadili (ni zbita, z roko se lahko razdrobi), potem dodajte samo malo uležanega hlevskega gnoja ali gnojila za rastline na dno jarka/luknje. To bo sproščalo hranila še nekaj mesecev in omogočalo rastlinam pravilen razvoj. Če je zemlja zelo težka ali peščena, potem dodajte tudi ilovnato zemljo na dno luknje, saj boste tako lovorikovcu dali boljšo podlago za ukoreninjanje.

Če je zemlja kamor boste sadili živo mejo slaba, potem se splača dodati tudi dodatke za razvoj koreninskega sistema in uležan hlevski gnoj. Dodatek za koreninski sistem je rastlini prijazen in deluje v sožitju z koreninskim sistemom in lovorikovcu omogoča razvoj sekundarnega koreninskega sistema, ki je pomemben za razvoj zdrave žive meje.

Pomembno si je zapomniti, da če rastlini omogočite hiter in lahek razvoj koreninskega sistema, več možnosti ima da preživi in se razvije v zdravo živo mejo.

3. Namestite sadiko lovorikovca v luknjo

Previdno namestite rastlino v luknjo. Prepričajte sem da je vrh koreninske grude do 2 cm pod vrhnjim nivojem zemlje in koreninska gruda ne gleda iz zemlje!

4. Z zemljo napolnite luknjo/jarek

Z zemljo napolnite luknjo in s peto noge potlačite zemljo okrog rastline, tako da je koreninska gruda trdno nameščena v zemljo.

5. Posebnosti (močan veter)

V kolikor živite na območju, kjer so močni sunki vetra, potem lovorikovec zakoličite in privežite na kol. S tem preprečite premikanje koreninske grude in tako omogočite hiter razvoj koreninskega sistema.

6. Dodatno

Če bi si radi olajšali košnjo, poleg tega pa želite, da bi vaš vrt izgledal vedno urejeno, vam svetujemo, da živo mejo in travo ločite s kovinskim robnikom. Na ta način dosežete, da se trava ne bo zaraščala pod lovorikovec, poleg tega pa vam ne bo treba kositi pod vejami. Po tleh okoli lovorikovca razgrnite filc (tkanino, ki preprečuje rast plevela), čezenj pa nasujte lubje ali prodnike.

 

Odgovori na najpogostejša vprašanja – lovorikovci (FAQ)

Zbrali smo seznam najbolj pogostih vprašanj in jih zaradi preglednosti razdelili na štiri dele. V prvem delu vam nudimo odgovore na dileme pri sajenju sadik in njihovi rasti, v drugem delu odgovarjamo na vprašanja povezana obrezovanju odrasle žive meje, tretji del je namenjen boleznim, ki lahko prizadanejo lovorikovec, zadnji pa odgovorom na splošna vprašanja. V kolikor imate vprašanje za katerega še ni podan odgovor, nam pišite na info@zivameja.com in z veseljem vam bomo pomagali. [ultimate-faqs include_category=’zasaditev-in-rast-lovorikovcev’] [ultimate-faqs include_category=’obrezovanje-lovorikovcev’] [ultimate-faqs include_category=’bolezni-lovorikovcev’] [ultimate-faqs include_category=’splosna-vprasanja-glede-lovorikovcev’]